Moja porodna zgodba

0

Zadnje čase se toliko govori o porodnih zgodbah, o lepih izkušnjah, ki so tako zelo pomembne za dober začetek malčkovega življenja. A dejstvo je, da lahko vaša nosečnost poteka popolnoma brez težav, pa porodna izkušnja niti ni tako prijetna, kot ste morebiti o njej sanjali.

Kako je potekala moja porodna zgodba?

Skrb zaradi analne fisure

Vsaka ženska nosečnost in rojstvo doživlja drugače. Jaz sem vse skupaj zaradi dolgoletnega truda, doživljala zelo čustveno. No, sploh pa me je rojstvo skrbelo, saj sem se že leto in pol zdravila zaradi pretrgane črevesne sluznice (analna fisura), ki mi jo je povzročila slaba prebava. Najbolj me je skrbelo, da bi se mi pri napenjanju vse ponovno strgalo, saj prvotna rana sploh še ni bila dobro zaceljena.

Kakorkoli že, bolj ko sem se bližala roku, ki je bil 12.12.2016, bolj sem nestrpno čakala na najinega malčka. Ne le, da ga spoznam, ampak tudi, da se počasi poslovim od mojega trebuha. Ne da mi trebuh ni bil všeč, a bolečine v križu so postajale vedno bolj neznosne in na koncu sem se morala odpovedati tudi kratkim sprehodom. O tem, kako težko je bilo vstajanje iz postelje in kavča pa raje ne omenjam.

Sama sem bila prepričana, da se nama bo najin malček pridružil že pred rokom, a kako sem se motila. Na koncu je zamujal kar za šest dni.

Dva dni trajajoči se popadki

Vse skupaj pa se je začelo že dva dni pred rojstvom. Že v petek okoli 13ih sem dobila prve popadke. Najprej so bili na uro, potem so prešli na 20 minut, nato pa so kar naenkrat začeli razgrajati na 15, 10 in 8 minut. Mislila sem, da je to to, a ker so mi vsi zatrjevali, da so popadki vedno na krajši čas in ob točno določenem zaporednem časovnem intervalu, sem glede na to, da so pri meni poplesavali z različno dolgimi premori, sklepala, da so to zgolj lažni popadki. In res, kot bi odrezal so se popadki ob 21ih končali.

porodna zgodba, kako poteka rojstvo, porodnišnica postojna

Midva sva pripravljena – z epiduralno je vse lažje (Moja porodna zgodba)

S Simonom sva bila presenetljivo zelo mirna in odpravila sva se spat, ko mene ob enih zjutraj kar naenkrat zopet nekaj uščipne. Pogledam na uro in si rečem, da je to ponovno lažni preplah, a popadki kar niso izginili. Zopet so si sledili na 30 minut, 20 minut, nato 15 minut… potem so bili že na šest minut, nato zopet na 12… Cela zmešnjava in prav nič ni bilo tako, kot naj bi teoretično popadki potekali. Sama sem si jih štopala nekje do petih zjutraj, ko sem bila zaradi bolečine že malce preveč nenatančna in sem zbudila Simona.

Obisk porodnišnice prvič

Vse skupaj je trajalo nekje do 11ih zjutraj, ko sva se odločila, da greva pogledat v porodnišnico, če bo kaj iz tega. Nisva znala namreč povezati to nerednost v časovnih intervalih, zato sva se raje želela prepričati pri strokovnjakih. Priklopili so me na CTG in pregledali. Popadki so bili precej pogosti – nekje med 6 in 8 minut, a odprta sem bila šele 2 cm, zato sva se odločila, da greva nazaj domov.

Obisk porodnišnice drugič

Vse skupaj se je s prihodom domov malce umirilo in popadki so bili zopet na nekje 10-15 minut… Vztrajno sem jih predihavala, saj so bili le-ti vedno močnejši. Simon jih je pridno beležil in ko sem ob 17ih odšla na WC, sem imela občutek, kot da se je nekaj v meni spustilo/padlo, tako da sem malce bolj glasno pojamrala in odteklo mi je nekaj vode. Takrat je imel Simon dovolj, prijel je pripravljeno torbo in me brez ugovarjanja odpeljal nazaj v porodnišnico. Glede na to, da sem bila doma že celih 6 ur s konkretno močnimi popadki, sva mislila, da bom morala biti sedaj odprta vsaj 5 centimetrov, a ko sva prišla v porodnišnico, se je izkazalo, da se je v teh šestih urah moj maternični vrat odprl le za dodaten centimeter.

porodna zgodba, kako poteka rojstvo, porodnišnica postojna

Simon tako sproščen, kot da čaka že na svojega petega otroka (Moja porodna zgodba)

Sprejem v porodno sobo in odločitev za epiduralno

Kljub temu, da sem bila odprta le 3 centimetre, so me v porodnišnici začeli pripravljati za sprejem v porodno sobo. Navsezadnje mi je odtekla tudi voda. Zopet so me pregledali, izmerili popadke na CTGju, izmerili pritisk, klistirali in poklicali anestezista, saj sem se odločila za lajšanje bolečin z epiduralno anestezijo. Še danes sem hvaležna za svojo odločitev o epiduralni, saj sem bila v porodni sobi debelih 9 ur, predno sva s Simonom zagledala svojega sinčka.

Počasno odpiranje je bilo res mučno. Vmes mi je od dolgotrajnosti popadkov, ki so se začeli že v petek, postalo še precej slabo. Po infuziji so mi dodali glukozo, a ker mi je pritisk vztrajno padal (najnižja vrednost je bila celo 64/40) in ker se mi je telo zaradi utrujenosti nenadzorovano treslo, so mi dodali še nekaj močnejšega od glukoze. Počasi sem se končno začela pobirati in pritisk mi je narastel na okoli 110/60.

Prihod najinega največjega zaklada

Ker so se moji popadki nekoliko umirili, so mi dodali še nekaj umetnih in potem se je po dolgih urah vendarle začelo potiskanje. Ob 3:27 je na svet končno prijokal najin največji zaklad, ki sva mu dala ime Ren (zakaj Ren, si preberite tukaj). Ko sem ga zagledala, sem kar nekako izklopila vse okoli sebe. Videla in slišala sem le njega in ko so mi ga položili na prsi, ga kar nisem mogla nehati gledati. To je res nek poseben občutek, ki se ga težko opiše z besedami in ga je preprosto treba doživeti.

porodna zgodba, kako poteka rojstvo, porodnišnica postojna

Ko prvič zagledaš svoj zakladek – neprecenljivo (Moja porodna zgodba)

Manjši zapleti

No, ampak vse se tukaj ni končalo. Ko je najin Ren pokukal na svet, je meni zaradi napora počila arterija in sem kar precej krvavela. Medtem ko sva s Simonom spoznavala najinega novega družinskega člana, so mene šivali. Simona je tudi malce zvilo in za kratek čas je šel iz porodne sobe na “zrak”.

Sreča, sreča, sreča

Ko se je vse skupaj umirilo in so najinega Rena tudi pregledali, se je začel še tisti najlepši del vsega skupaj – v porodni sobi smo še tri ure po rojstvu ostali skupaj. Meni so od same sreče, da končno drživa v rokah najinega sinčka, pritekle solze, Simon pa je bil tudi vidno ganjen. Kar nisva mogla verjeti, da je ta majcena štručka res najina!

porodna zgodba, kako poteka rojstvo, porodnišnica postojna

Srečen očka (Moja porodna zgodba)

Porodna zgodba, ki se jo bom rada spominjala

Kljub temu, da je pri meni vse skupaj trajalo resnično dolgo, se bom poroda rada spominjala. Bilo je čudovito – tudi po zaslugi epiduralne, ki je kljub dolžini pripomogla k temu, da bolečin ni bilo in sem na koncu res lahko uživala ob prvem srečanju z Renom.

Danes, ko je Ren star že en mesec, se popadkov in poroda skoraj da ne spomnim – vsaj ne v bolečem smislu. Tudi hemeroidi se počasi postavljajo na svoje mesto in notranji šivi me na srečo niso pretirano boleli. Razboleno telo je precej hitro okrevalo, trebuha nimam praktično nič več, v zgolj dveh tednih pa sem skoraj že prišla na svojo predporodno težo in s tem do mojih nenosečniških oblačil. V času nosečnosti sem se drugače zredila za 10 kilogramov.

Babica Nataša in Porodnišnica Postojna – Hvala!

Rodila sem v porodnišnici Postojna, saj imam časovno enako do tja, kot do Ljubljane. O porodnišnici Postojna in osebju imam zgolj in samo pohvale. Babica Nataša je bila fantastična – celih devet ur je lepo skrbela zame in hvaležna sem ji za vse vzpodbudne besede, nasmehe in dobro voljo. Vesela sem tudi, da se ni odločila za rezanje presredka. Prav tako nimam dovolj lepih besed za zdravnico, anesteziologinjo in sestre, ki so skrbele za naju z Renom še tri dni po rojstvu. Zahvala pa gre tudi pediatrinjam, ki so vsak dan pregledale Rena in kuharicam, ki so (vsaj zame) vedno kuhale odlično hrano. Če ne bi zraven mene ležal najin Ren in sama ne bi bila tiste tri dni po porodu razbolena, bi ob skrbni oskrbi skoraj mislila, da sem na počitnicah.

porodna zgodba, kako poteka rojstvo, porodnišnica postojna

Naša prva skupna fotografija – srečni smo (Moja porodna zgodba)

Če bi morala še enkrat roditi, ne bi niti razmišljala kje in kako bi vse skupaj potekalo. Zopet bi se odločila za porodnišnico Postojna in za epiduralno, saj sem prepričana da je moja porodna zgodba tudi zaradi epiduralne toliko lepša, nepozabna in srečna.

Naroči se na nasvete in novosti iz bloga

Potovanja so za vsakogar! Naredite svoja potovanja zanimiva, poceni in nepozabna! Prijavite se na brezplačne popotniške nasvete preko spodnjega obrazca:

 

Komentirajte prispevek