potovanja, potovati, zakaj potovati

S tem, ko sem danes dopolnila 33 let, imam še eno, prav posebno obletnico. Ker so me starši pri mojih treh letih vzeli prvič na tisto pravo potovanje, ki nas je za cel mesec popeljalo s predelanim starim kombijem čez Balkan, vse do Grčije (Preberi si več o potovanjih z otroki tukaj), je torej letos tudi točno 30 let mojih potovanj.

Marsikdo me vedno znova vpraša, če se potovanj ne naveličam, saj je vedno manj novih stvari, presenečenj in raznolikosti. A potovanj se nikakor ni mogoče naveličati – no vsaj jaz se jih ne. Ni važno ali sem bila v eni državi prvič ali že desetič, prav nikoli ni enako in čisto vedno spoznam kaj novega o državi, ljudeh, hrani…in tudi o sebi.

Menim, da potovanja človeka resnično bogatijo. In kaj je pravzaprav tisto, kar sem se v teh tridesetih letih iz potovanj naučila?

  • Samostojnost

To, da greš že pri rani mladosti sam na potovanje (moje prvo samostojno in brez staršev je bilo pri 16ih letih) te hočeš ali nočeš naredi samostojnejšega. Tam ni nikogar, ki bi te držal za roko, zato se moraš enostavno znajti sam. Včasih je bilo to še toliko bolj intenzivno, saj ni bilo interneta in mobitelov, ki bi ti na potovanju kakorkoli pomagali in lajšali raziskovanje.

  • Samozavest

Že kot majhna punčka sem se raje skrivala za maminim krilom, kot pa pogumno stopila komu naproti. Pravzaprav sem šele s samostojnimi potovanji postajala vedno bolj samozavestnejša. Drugače pač enostavno ni šlo… morala sem navezati stik z ljudmi, jih kaj povprašati, kam poklicati… In tako se je skupaj s potovanji gradila tudi moja samozavest.

  • Jezik

Na potovanjih vedno pride prav znanje tujih jezikov in pri učenju le-teh ni boljše prakse, kot se znajdi sredi nove države. Na potovanju ti pride prav vsaka nova beseda, ki naj bi se jo teoretično že naučil v šoli.

  • Potrpežljivost

O ja, na potovanjih se človek uči tudi potrpežljivosti. To sploh velja v državah tretjega sveta, kjer je bolje, da uro pustite kar doma. Tam se ti enostavno ne sme muditi in včasih je najtežji prav tisti prvi preskok, ko se moraš na to navaditi.

  • Iznajdljivost in prilagodljivost

Ali je šlo za barantanje ali za zamujen vlak/avtobus, dolge vrste, nesrečo, šibko zdravje, pomanjkanje denarja… Na potovanju ti neprestano delujejo možgančki, saj se je velikokrat treba znajti povsem drugače, kot je bilo morda sprva načrtovano. To, da se znaš nenadni situaciji prilagoditi, je velikokrat vredno zlata.

  • Hvaležnost

Ni važno ali potujem po višje ali nižje razvitih državah od naše Slovenije, nekako sem vedno hvaležna za vse kar imam, ko pridem domov. Bodisi govorimo tukaj o strehi nad glavo, svojemu stranišču, čisti posteljnini, oprani obleki, dišečemu svežemu kruhu… ali pa o času zase, za sprehode, za druženje s prijatelji… Vedno znova ugotovim, da ni nikoli tako slabo, kot si morda sprva mislimo – včasih je potrebno na nastalo situacijo pogledati le iz drugega zornega kota.

Potovanja so resnično pravi življenjski učitelj, če to seveda želimo in smo odprti za novosti, drugačne poglede na svet, razumevanje običajev, kulture, prepričanj… Ni preprosto, a z vsakim spoznanjem se naše dojemanje sveta in našega življenja bogati in raste. Vsem, ki omahujete ali iti na potovanje ali ne, enostavno predlagam, da greste… Prvič je resnično strašljivo…a le do takrat ko si še doma…potem pa z vsakim novim dnem na poti postaja vse skupaj lepše in bolj nepozabno… A predno vas preveč navdušim, zgolj še eno opozorilo – prav lahko se zgodi, da vas bo vaše prvo potovanje tako zelo navdušilo, da boste še pred vrnitvijo domov, začeli načrtovati novo, nepozabno dogodivščino.