Čas je za potovanje v Albanijo in to takoj po pravi turški kavi, ki nama jo je pripravila albanska družina v makedonskem kampu Rino. Prečkanje meje Makedonija – Albanija pri ohridskem jezeru nama je vzelo približno 45 minut in za vstop ni bilo potrebno plačati nikakršne takse, kot so jo nekaterim za potovanje po Albaniji zaračunavali pred leti. Padlo je zgolj nekaj albanskih besed, na katere midva odgovoriva s skomigom ramen in že sva na drugi strani.
Albanija je dežela, kjer naj bi vladali mercedesi in bunkerji in midva sva si na najinem potovanju po Balkanu zanjo vzela največ časa. Albanijo sva resnično prevozila po dolgem in počez, saj sva tu naredila kar 1186km.
Potovanje po Albaniji naju je vodilo skozi večja in manjša mesta v osrčju države, kamor turizem še ni zašel in sva sem in tja srečala zgolj še kakšnega tujega popotnika, ki se je »izgubljal« na luknjastih cestah, ki jih potovanje po Albaniji raziskovalcu ponuja po celi državi in niso nikakršna redkost.
Ovinki… na tone jih je bilo in prav nič manj gorskih cest, kjer je bila potovalna hitrost na trenutke takšna, da bi bil še polž hitrejši od naju. No ja, tako sva bila primorana najino potovanje po Albaniji vzeti brez hitenja in sva vsaj imela čas opazovati vso okolico, ki so jo »krasili« otovorjeni osli in njihovi lastniki.
Albanija je v sredinskem delu izredno zelena, saj ima veliko raznoraznih rek in potočkov. Zaradi visoke nadmorske višine pa je najino potovanje po Albaniji, kljub poletju, na trenutke postajalo prav sveže. Kot nalašč za spanje v avtomobilu.
Medtem ko naju je potovanje po Albaniji vodilo skozi razna mesta, sva se do obale vozila čez mesto Korce , po kanjonu reke Drinos in mimo mesta Gjirokastra, ki je pod Unescovo zaščito. Na poti opaziva še smerokaz za »Blue Eye« izvir, kjer naj bi voda izgledala kot modro oko. No ja… bilo je modro, ampak nekaj domišljije je bilo potrebno vseeno vklopiti, za videnje skrivnostnega očesa.
Najino potovanje po Albaniji so začinili še policaji, ki so nama na najino presenečenje zgolj s širokim nasmehom na obrazu zaželeli srečno pot in pokazali po kateri cesti prideva na morje, do obmorskega mesteca Ksamil. Za nama je bila celodnevna vožnja po neskončnih ovinkih, ki nama jih je Albanija radodarno ponujala. Oh kako je po vsem tem pasal morski zrak in nekaj albanske kulinarike. Tudi ta temelji na žaru in je nekakšna mešanica med grško, otomansko in balkansko – z eno besedo – odlično!
Nedaleč stran od Ksamila, se skoraj zopet znajdeva v Grčiji, saj se antični ostanki v mestu Butrint nahajajo zelo blizu grško-albanske meje. Tudi na ta dan, je tako kot že celo potovanje po Albaniji, sonce pripekalo navsezgodaj zjutraj, zato sva najino odločitev o zgodnjem vstajanju za ogled mesta Butrint, veselo pozdravljala.
Potovanje po Albaniji nikakor ne bi bilo popolno brez obiska morja. Žal pa je albansko morje in s tem obala že precej turistično usmerjena. Najbolj znana albanska obmorska mesta in tamkajšnje plaže so naju z videzom dežnik pri dežniku precej odbijale.
Na srečo pa je najino potovanje po Albaniji kmalu doseglo vrhunec s skoraj pravim rajem na zemlji. Kar naenkrat se globoko pod obalno cesto, kjer se voziva, prikaže smaragdno turkizna voda… WAW! Poiščeva nekaj podobnega cesti in že sva plavala v tej očarljivi vodi. Plaža je primerna tudi za divje kampiranje in če koga zanese v te kraje, so tukaj še koordinate: 40.169984° / 19.583445°. (plaža v naslovnici tega prispevka)
Opomba: Do plaže naj bi že zgradili asfaltno cesto – kot kaže ne bo več tako “osamljena” (info iz maja 2015)
Po osvežitvi potovanje po Albaniji nadaljujeva preko prelaza, ki se je dvigoval tik nad najino čudovito plažo. Tukaj je kar nekaj zloglasnih in slavnih bunkerjev in zavidljivo vredni razgledi!
Zopet je potovanje po Albaniji terjalo nove slabe ceste, ki pa so naju ponesle še do enega mesta pod Unescovo zaščito – Berat. Le-to je znano kot mesto tisočerih oken in hišah zgrajenih v tipičnem otomanskem stilu, ki se dvigajo na hribu.
Nad mestom Berat stoji tudi trdnjava oziroma bolje rečeno “citadela” – mesto za obzidjem po imenu Kala. Le-ta izvira iz 14. stoletja, v v tamkajšnjih hišah pa je še vedno mogoče najti stanovalce.
Nedaleč od obzidja najdeva nekakšno parkirišče, ki si ga izbereva za novo divje kampiranje (40.7019361° / 19.9594786°;). Veliko prostora, kjer najino potovanje po Albaniji končno dobi še kanček pravega tradicionalnega slavja – poroke. No ja, nisva sicer bila povabljena nanjo, a je bilo gostišče tik ob najinem parkirišču, zato sva še dolgo v noč lahko poslušala tradicionalno albansko glasbo in bila priča krajšemu ognjemetu.
Nedaleč stran od mesta Berat se nahaja še ena najbolj prepoznavnih in znanih vinskih kleti v državi, ki je v lasti družine Čobo. Če se boste odločili za samostojno potovanje po Albaniji, jo nikar ne spreglejte. Degustacija ima sicer povsem evropske cene, a je vsak evro bogato poplačan! Poskusite lahko šest vrst različnega vina in domačo rakijo, zraven pa okusite še odličen domač sir, olive in oljčno olje. Za vse ljubitelje dobre kapljice še koordinate: 40.7781640° / 19.8583986°.
Potovanje po Albaniji nikakor ne bi bilo popolno brez obiska glavnega mesta Tirana. Kar debelo uro sva potrebovala, da sva se prebila v središče. Kljub temu je vse potekalo brez zapletov. Avto parkirava na parkirišču blizu mestnega stadiona (41.3286555° / 19.8182814°) in se peš odpraviva proti centru. Parkirišče je bilo v primerjavi z ostalimi najcenejša izbira – 100 Lekov za enkratni vstop, medtem ko so bili ostali parkirni prostori na ulicah 100 Lekov/uro.
Središče mesta Tirana je lepo urejeno in prav nič podobno najinim predstavam. Tudi Romov, ki bi prosjačili nisva videla nikjer, čeprav sem se nanje že doma dodobra psihično pripravila.
Ker je bilo v mestu zopet konkretnih 40 stopinj sva kmalu nadaljevala najino potovanje po Albaniji in obiskala še mestece v bližini Tirane – Kruja. Končno sem uspela najti tisti tipični otomanski bazar, ki sem si ga tako zelo želela videti. Res je, da je vse skupaj tukaj bolj zaradi nas – tujih obiskovalcev, a zadeva je vsaj meni bila zelo simpatična.
Po sprehodu po kamnito tlakovani ulici pa zopet ovinki… Najin cilj je bil Fierze, ob katerem so zgradili ogromen jez za hidroelektrarno, ki se nahaja na reki Drina. Ker sva nekje prebrala, da je tu mogoče iti na trajekt, ki te popelje do mesta Koman, se nama je to zdela idealna možnost, da še dodatno popestriva najino potovanje po Albaniji. Ko se voziva po ovinkih okoli hribov kot zmešana, na cilju ugotoviva, da ta trajekt ni več namenjen za avtomobile…Aaaaaaa!! Kaj? Kako?? Ker je bila že noč, nama ni preostalo drugega, kot da najdeva prostor za spanje in prespiva… Jutri pa zopet po vseh ovinkih nazaj.. Ah ja – čar potovanja…
OPOMBA: Po novem, od leta 2015 naprej, trajekt zopet sprejme na palubo avtomobile (vkrcate se lahko v obeh smereh) – glede na to, da velja kanjon reke Drine za enega najlepših v Evropi, bo to zagotovo eden od vrhuncev vaše poti po Albaniji. Priporočava!
Kakorkoli že…počitek in jutranje sonce je opravilo svoje in vožnja nazaj je bila veliko bolj prijetnejša in slikovitejša, kot tista dan poprej, ko sva zadnjo polovico opravila že v mraku.
Obideva še Shkodrsko jezero in nadaljujeva pot v najino zadnjo državo na poti – Črno Goro.
Potovanje po Albaniji je bilo povsem drugačno od najinih pričakovanj. A kljub vsemu je bila Albanija zanimiva, polna doživetij, spominov in nepozabnih dogodivščin. Bolj kot državo mercedesev in bunkerjev, pa bi jo oba opisala kot mešanica divje narave, norih gorskih (slabih) cest, fantastičnih razgledov, omamnih turkiznih plaž in žal nekoliko brezbarvnih mest, kjer je kljub trudu ljudi, še vedno mogoče čutiti komunistično obdobje.
Potovanje po Albaniji / stroški (1€ = 137 Lekov)
restavracije ob obali
pizza: 400-750 Lekov
grška solata: 300 Lekov
pečena paprika: 200 Lekov
biftek/ goveje meso: 800 Lekov
špageti blognese: 300 Lekov
kalamari (ocvrti ali na žaru): 800 Lekov
školjke: 400-500 Lekov
coca-cola: 150 Lekov
Frape: 150 Lekov
turška kava: 70 Lekov
capuccino: 200 Lekov
Vstopnina Blue Eye izvir: 50 Lekov/os. + 100 Lekov/avto
vstopnina antično mesto Butrint: 700 Lekov/os.
vinska klet Čobo – degustacija (6 vrst vina, rakija, siri, olive, popečen kruh): 1400 Lekov/os.
parkirišče Tirana: 100 Lekov
Konjak: 300 Lekov
burek: 30 Lekov
paradižnik: 30-40Lekov/kg
gorivo (dizel): 170-189 Lekov/liter
Kaj je pa zgodba za bunkerji? 🙂
Hvala in lp
Martina, bunkerji v Albaniji so še iz časov diktatorja Hodže – za nadzor države pred sovražniki.
Lep potopis, le eno zadevščino pogrešam – zemljevid kako sta se vozila po Albaniji. Mi2 greva za tja “prvomajske praznike”, pa malo zbiram ideje kaj si morava ogledati. Kar nekaj idej sem dobila na vajinem blogu, hvala. Ker najraje spoznavava nove kraje z gorskimi kolesi, jih bova morda vzela s seboj (če ne bova imela “tehničnih” težav s kolesarskimi kovčki na Adriji 😉 ). V paci imava Tirano in južno od nje. Sicer se nama je Albanija priljubila v zadnjih dveh letih, ko sva z avtom potovala v Grčijo in sva naredila “obvoz” po zahodni obali Ohridskega jezera.
Živjo, naju veseli, da sta našla kaj koristnega in ja, evo zemljevida pa res ni 🙁 Je pa Albanija najlepša prav južno od Tirane. Bolj divja, manj turistična – glede na prebrano, je tudi to vama všeč. 🙂
Živjo, mene pa zanima, kako je z vstopno takso za avto. Par let nazaj vem, da se je govorilo, da je treba ob vstopu v državo plačati neko eko takso (al nekaj podobnega). Je to še v veljavi? Koliko stane? Hvala.
Ahhh… videla, da si napisala v uvodnik, da ni več takse. Sorry, vse sem prebrala, samo uvodnika ne 🙂
Nobenega problema 🙂 Važno, da si našla, kar si iskala 🙂
Zivjo
Zanima me , ce po tvojem lahko potujemo s
psom in kako je z vstopom v Albanijo preko Dunrovnika in naprej mimo Budve? Potovala naj bi z mozem v septembru in sva se zadnji moment odočila za potovanje z avtom in ne z letalom. Hvala za odgovor
Lili
Zdravo Lili,
vstop s psom ne bi smel biti problem. Naši kolegi to redno prakticirajo. Seveda pa imejte vse urejene papirje za štirinožnega popotnika. 🙂
Tudi prehodi mej so povsem brez težav.
Lepo raziskujte.
LP, Nina
Zivjo. Z mozem se cez slab mesec odpravljava malo po obalnem balkanu, pa me zanima, koliko dni sta porabila za pot po Albaniji. Drugace pa hvala, veliko uporabnih informacij sem dobila na tej strani!
Živjo,
slab teden sva si vzela za samo Albanijo, drugače pa za celoten roadtrip 14 dni.
In naju veseli, da se je našlo kaj uporabnega na blogu ;).
Uživajta, Albanija je res nekaj posebnega.
Zivjo mi bi sli na dopust v albanijo z avtodomom pa me zanima kaksne so ceste? Se da do plaze normalno? 🙂
Živjo Rok,
ja, večina plaž je itak že zelo turističnih, tako da tudi z dovozom ni nikakršnih težav. 🙂
Kaj pa z motorjem? So ceste vredu?
Živjo Maja,
nekaj kolegov ima potovalni motor BMW GS in so nenormalno uživali v Albaniji – so bili že ne vem kolikokrat. Je pa glede cest odvinso kje se voziš in kot povsod je treba bit previden… lahko se kar od nekje pojavijo luknje… Ampak mislim, da ti ne bo žal ;).