
Ne vem točno, kdaj sem se prvič zalotila, da razmišljam o tem, kako noro bi bilo imeti doma terensko vozilo, ki bi bilo namenjeno potovanju. Od te želje je minilo vsaj deset let… tiha želja in upanje, da bo že napočil pravi čas….
Včasih se zdi, da je veliko tega “pravega” časa prišlo v paketu s Simonom. Res je fantastično, ko v življenju najdeš sorodno dušo, ki diha in živi za enake sanje kot jih imam sama… Tako preprosto postane vse skupaj…
No, in odločitev, da končno prodava moj stari avto in si vendarle omisliva enega terenca, je kmalu postala resničnost in tako je osebni avto, zamenjal konkreten terenec, ki je kot nalašč za potepanja. Sicer je že precej v letih, a ravno to sva hotela…starejši model, z malo elektronike in preprostega za servisiranje, ne glede ali je popravilo potrebno doma ali nekje v Afriki, Aziji… Našla sva ga – popolnega z vsemi napakami, praskami in udarninami …. Ljubezen na prvi pogled!
Ker pa bo avto namenjen predvsem potovanjem, izletom in vikend skokom, sva se odločila, da bi bilo najlažje vanj vanj namestiti še posteljo. Strešni šotori bi bili seveda idealna rešitev, a od njihovih cen, se nama je kar zvrtelo v glavi in tako sva se dela lotila kar sama.
Seveda sva prvi zaplet doživela že pri izbiri materiala…najprej sva mislila ogrodje narediti iz železne ali aluminijaste konstrukcije, a se je na koncu izkazalo, da sva dobra zgolj v žaganju lesa, zato sva se odločila kar za lesene materiale.
Ker sva želela, da bodo zadnji sedeži vendarle uporabni, saj si konec koncev kdaj na najinih poteh želiva tudi kakšne družbe, sva se v isti glas strinjala, da bo potrebno narediti zložljivo posteljo.
Žaganje, vrtanje, šraufanje in “voila” tudi površina za spanje je končana.
Sledilo je še nekaj popravkov, da se je vse popolnoma prilegalo in skoraj sva končala. Še nekaj zvrtanih luknjic, da bo zadeva zračna in bo najina pena za ležanje lahko dihala in konec.
Deževno vreme je kot nalašč služilo najini “delavnici” na prostem, a kljub temu nama je uspelo. Od tega trenutka je v avtu postelja! No ja…manjka še pena, a že sedaj sva oba čisto navdušena nad izgledom. Konec koncev je zadeva kar konkretno velika – cca 190 x 140 cm – pravi luksuz! Za prtljago, ki naju bo spremljala na poti, pa je tudi povsem dovolj prostora pod posteljo.
Ker imava trenutno oba redni službi in ker tudi naša gospodarska situacija ni ravno rožnata, bo najina “zverca” potovala zgolj za najin dopust, ki ga sicer res ni na pretek… A zaenkrat je to bolje kot nič in kljub “pomanjkanju” časa, sva prepričana, da se tudi z nekaj tedni, da odkrivati nepoznane dežele, ki jih ne manjka v bližini naše male Slovenije. Za kaj daljšega in veliko bolj eksotičnega, pa verjameva, da bo enkrat tudi napočil tisti pravi čas – če ne prej, pa v penziji.
Nina,
bi mogoče lahko malo opisali izkušnje z vašim Land Cruiserjem od nakupa pa do danes (dobre, slabe strani, morebitni problemi, malo statistite glede kilometrov in stroškov). Po zadnjih fotografijah sodeč ste avto tudi lepo dodatno opremili in nadgradili. Mislim, da bi bil tak prispevek kar zanimiv za vse nas, ki razmišljamo o podobnem vozilu za popotovanja.
Lp, Črt
Pozdravljen Črt,
hmmm… hvala za namig in idejo – bom za kaj takega zadolžila kar Simona pa upam, da kmalu kaj pripravi ;). Bo pa že 6 let odkar ga imava in sva zelo zadovoljna. 🙂