Prijaznost ne pozna meja – Na obisku pri beduinih in ogled kamelje farme

Kar nekaj časa smo se lovili, da smo končno našli akacijski gozd, kjer smo želeli prespati. Bil je ravno prav oddaljen od mesta in cest, da smo vedeli, da bomo tukaj imeli svoj mir.

Cesta do našega cilja je potekala med precej visokimi sipinami in ker so v agenciji z avtomobili naredili napako ter nam dostavili avto brez 4×4 pogona, je bilo nekaj odsekov precej rizičnih. Spraševali smo se že, če nam bo sploh uspelo do tja. Gozd z akacijami gledamo pred sabo in pregledujemo teren… Bo šlo ali ne? Ugotavljamo, da do tja ne bo problem, saj gre cesta navzdol. Večji zalogaj zna biti pot nazaj gor, saj je bila vzpetina precej visoka.

Kmalu se pri nas ustavi črn Landcruiser, v katerem sedi par naših let. Ženska, Nourma, v angleščini povpraša, če je vse OK in ob naši pritrditvi odpeljeta naprej. Ni minilo pet minut, ko se vrneta nazaj in nas povabita na ogled njune kamelje farme.

Spogledamo se in vsem je jasno, da zna biti stvar zanimiva. Odpeljemo se v koloni za njima, kjer se pred konkretno peščeno potjo ustavimo. Ker nimamo 4×4 pogona, nama ponudita, da se peljemo z njima naprej, vmes pa nama pokažeta še dober prostor, kjer lahko prespimo.

Velika ograda, polna kamel, se kar naenkrat znajde pred nami in komaj čakamo, da si vse pogledamo pobliže. Said, mož od Nourme, nam odpre ogrado in že se znajdemo sredi velike kamelje črede. Po grobem štetju, jih je moralo biti okoli 70.

Tako mi, kot kamele, previdno in radovedno stopamo eden proti drugemu. Zremo si v oči in šele s tem, ko nas povohajo, nam dajo znak, da se jim lahko tudi mi povsem približamo.

Vsi smo presenečeni, kako lepo skrbijo zanje. Navsezadnje imamo nekateri med nami v spominu kamele, ki jih v severni Afriki uporabljajo za turistično ježo. Le-te namreč precej zaudarjajo. Te, ki smo jih božali tukaj, pa praktično sploh nimajo vonja.

Med nami se pomešajo še mladički, stari dva in tri mesece, ki se smukajo okoli mater in pijejo mleko. Takšnega prizora res ne vidiš vsak dan. Čudovito!

Kaj kmalu tudi mi v roke dobimo posodo s sveže namolzenim kameljim mlekom. Bilo je še toplo, na vrhu pa je imelo lepše spenjeno mleko kot vsak kapučino. Kamelje mleko je odličnega okusa – vsaj meni je bil zelo všeč in sem ga nato še nekajkrat pila. Poleg tega pa ima kamelje mleko malo kalorij in je bogat s proteini.

Tekom našega ogleda lahko dodobra spoznamo, kako pomembne so kamele in koze za ljudi, beduine. Čeprav so Združeni Arabski Emirati precej moderno urejeni je vez med človekom in živaljo enako močna in spoštljiva kot dolgo pred tem.

Res je, da se domačini naokoli vozijo z najnovejšimi terenskimi vozili in živijo v lepo urejenih hišah, ampak so v osnovi še vedno tisti pravi beduini, katerim njihova čreda pomeni največje bogastvo.

Kamelji mladiček doseže na trgu ceno med 1200 in 1300 euri, medtem ko je odrasla kamela vredna že dobrih 2500 EUR.

Kamele na kameljih farmah bolj ali manj služijo za mleko. Pod nož gredo le ob izrednih slavjih, kot je rojstvo otroka ali poroka.

Z obiskom kamelje farme, se je še enkrat znova pokazalo, kako pristno prijazni so ljudje tam, kjer ni masovnega turizma. Tukaj ni nikakršnih zaigranih nasmehov in stiskov rok. Nourma in Said sta si za nas vzela čas, ker sta to resnično želela sama. Čeprav sta bila že na poti domov, sta se vrnila nazaj le zato, da nam pokažeta svojo čredo in to brez, da bi zahtevala od nas kakršen koli denar. Za nameček sta nama pustila še svojo telefonsko številko, za vsak slučaj, če bomo karkoli potrebovali. Čudovita izkušnja in doživetje,  ki ga zagotovo ne bo pozabil nihče od nas.