Verjetno ste že slišali za bitko pri Galipoliju – če ne drugače, ste se o njej učili v šoli. Tudi sama sem se, a dobro sem jo pravzaprav spoznala in se vanje poglobila šele z obiskom turškega polotoka Canakkale.
Bitka pri Galipoliju se je namreč med prvo svetovno vojno dogajala prav na polotoku Canakkale. Kot ljubiteljica zgodovine, sem si tamkajšnja spominska obeležja želela obiskati tudi sama.
Bitka pri Gallipoliju
Pravzaprav polotok Canakkale niti ni bil iz naše poti, saj bi se v vsakem primeru vračali čezenj, na poti do Grčije. Tako smo si vzeli še nekaj dodatnih ur, da smo si polotok tudi malo ogledali.
Bitka pri Gallipoliju
Da vam malo osvežim šolsko znanje zgodovine, je bitka pri Galipoliju pravzaprav vojaška operacija zavezniških sil, v kateri so hoteli poraziti Osmansko cesarstvo, da bi s tem dobili prehod skozi Dardanele in s tem odprto pomorsko pot do Rusije.
Bitka pri Gallipoliju
Bitka se je začela 18.3.1915, končala pa se je šele 6.1.1916. Med tem časom je bilo ogromno žrtev – tako na strani Osmanskega cesarstva, kot tudi na strani zavezniških sil, ki so jih sestavljali pretežno Britanci, Avstralci in Novozelandci. Prav zato je poleg domačih, turških turistov, veliko tudi turistov iz Anglije, Avstralije in Nove Zelandije, ki se pridejo poklonit svojim prednikom.
Bitka pri Gallipoliju
Tisti ki pa se nad zgodovino ne navdušujete pa vam za vpogled v bitko pri Galipoliju priporočam ogled filma, ki ga je zrežiral Russel Crowe in v njem tudi odigral glavno vlogo – The Water Diviner.
Bitka pri Gallipoliju
Čeprav sem si sama želela čisto na jug polotoka pa smo zaradi Rena dodaten ovinek izpustili in se tako ustavili le pri obeležjih, ki so bile na naši poti proti Grčiji. Že tista so me prevzela, zato vem, da bom slej ali prej polotok Canakkale obiskala in ga podrobneje raziskala še enkrat.
Bitka pri Gallipoliju
Nekaj praktičnih napotkov
Kako do polotoka Canakkale?
Do polotoka Canakkale lahko dostopate iz Grčije (mejni prehod Ipsala) ali pa se do njega odpravite iz azijskega dela Turčije, kjer iz mesta Canakkale vozi trajekt. Vožnja traja približno 10 minut. Za avto in dve odrasli osebi smo odšteli 35 TL (podatki iz oktobra 2017). Koordinate trajekta, ki pelje iz azijskega dela na polotok v kraj Kilitbahir so 40.15161/026.40229, če pa se iz polotoka in tamkajšnjega kraja Kilitbahir želite odpraviti v mesto Canakkale v azijski del pa so koordinate pristanišča 40.15357/026.37700. Najlažje je polotok raziskovati kar s svojim lastnim prevozom.
Bitka pri Gallipoliju
Canakkale pa lahko obiščete tudi iz Istanbula in sicer se s hitrim trajektom odpravite najprej do kraja Bandirma (1.5 ure) in nato z avtobusom do mesta Canakkale (2.5 ure).
Kaj se da še videti?
Skoraj celoten polotok Canakkale je poln spomenikov padlim, ki se delijo glede na narodnost. Obiskati pa je mogoče tudi tamkajšnji vojni muzej.
Če boste že v kraju Canakkale in ste ljubitelji zgodovine, Troja ni pretirano oddaljena. A če ste po naravi bolj filmoljub kot zgodovinar, pa se boste verjetno zadovoljili že s pogledom na Trojanskega konja iz filma Troja, ki se v mestu nahaja na pomorski promenadi.
Bitka pri Gallipoliju
Kje je mogoče parkirati?
V centru mesta Canakkale – ob obali je na voljo parkirišče (ključe od avta pustite upravniku, saj le-ta avte premika, ko se sprosti kakšno prosto mesto, da naredi prostor novim avtomobilom). Nas je dve uri parkiranja prišlo 7 TL. (40.14947/026.40042).
Kje prespati?
Canakkale ima kar nekaj hotelskih nastanitev – od tistih dražjih, do takšnih, kjer boste za solidno dvoposteljno sobo z zajtrkom odšteli od 35 eur naprej. za ta denar si sicer ne obetajte luksuza, ampak so vseeno sobe čiste in prijetne ter s precej dobro lokacijo in parkiriščem. Priporočava ali Konak Hotel ali Troia Ador Pan otel. Oba imata povprečno oceno na bookingu višjo kot 8.
Kar je za nas soška fronta, je ta polotok še toliko bolj sveta zemlja za Turke, Novozelandce in Avstralce. Galipoli sem pred 10 leti raziskala z azijske strani , in to peš sredi največje julijske vročine. Na lastni koži sem ugotovila, da so razdalje na zemljevidu, ki je bil na voljo na tabli, bolj približne, kar je bistveno otežilo obisk vseh obeležij, in da so bili trije litri vode premalo. 😉 Ko sem se pri slovitem Anzac Covu osvežila s skokom v morje, me je začelo nositi proti otoku Imbrosu in precej sem se namatrala, da sem pribrcala nazaj na obalo. Ne vem, če tok od nekdaj tako močan, a postalo mi je jasno, zakaj so Aussiji in Kiwiji namesto na jugu polotoka pristali prav na tej točki, kjer jih je pričakal takrat še polkovnik Mustafa Kemal. Kot lokalec je bolje poznal vode okoli Gallipolija in zato naj bi gladko ignoriral ukaze z vrha, kje naj prestreže britansko mornarico. Pričakal jih je na pravem mestu in si v mesarskem klanju s svojim 57. polkom pridobil nesmrtno slavo med rojaki. Za zgodovinarje in ljubitelje zgodovine je to must see. Ker sem bila tam v času ramazana, so bile v Cannakalah postavljene dolge vrste miz s pladnji zapakirane večerje ob sončnem zahodu. Nepozabna gostoljubnost domačinov!
Zorica, vav, to pa je bilo doživetje. Verjamem da so vas prav te izkušnje pešačenja in plavanja proti toku še dodatno približale k doživljanju zgodovine in da se je na koncu za vas dobro izšlo.
Vsekakor pa se strinjam z vami, da je to obvezna postojanka za vse zgodovinske navdušence in tudi tiste, ki morda to niti niso. Če ne drugega v poduk, ko vidiš vse grobove, da vojne nikoli ne prinesejo nič dobrega…
Vesela sem, da so se tudi pri vas Turki izkazali za gostoljubne…prav zato se jaz vedno rada vračam v Turčijo.
Srečno, Nina