bloganje zasluzek

Sem in tja se zgodi, da v tistem tipičnem slovenskem slogu, dobiva zaradi bloga in kakšnega sodelovanja s podjetjem udarec pod pasom. Nekaj v smislu, da sva se prodala in da naju zato ne bodo več brali. In veste kaj? Morda se sliši smešno, ampak za takšne opazke se kaj dosti ne sekirava več.

Ali vi vsak dan zjutraj vstanete, odidete na delo in ste tam (vsaj) osem ur zaradi lepih oči in nasmehov ali pa morda zato, da od tega enkrat na mesec med drugim dobite tudi nakazilo na vaš osebni račun, da si z njim lahko plačate položnice, hrano, stanovanje, avto in če imate srečo vam morda celo kaj ostane za kakšen izlet, počitnice, večerjo?

Dejstvo je, da v tujini ni čisto nič nenavadnega, da se da od bloga živeti. Navsezadnje je v takšno vsebino potrebno vložiti ogromno časa, energije in konec koncev – bodimo iskreni, tudi denarja. In zakaj bi bilo potem kaj slabega, da za ves trud, kdaj dobiš tudi kakšno plačilo?

Sliši se idilično – nekaj napišeš in živiš od tega, a resnica je precej bolj klavrna. Predno prideš do tega, da v denarnico pade kakšen evro, je za blogerja običajno že kakšno leto, dve, tri dela. Recimo temu drugače – na blogu se nahajajo brezplačne vsebine, ki jih lahko prebira čisto vsak. To so lahko popotniške informacije ali recepti, modni nasveti, problemi starševstva… A ne glede na vsebino, blog ljudje berejo zato, ker tam dobijo koristne informacije, morda potrditev, da nekaj delajo prav ali pa poiščejo rešitev in morda tolažbo za kakšen neuspeh.

V najinem primeru pa sva vsem vedno na voljo še za razna dodatna popotniška vprašanja, ki jih je zadnje čase kar nekaj vsak dan. In ne, ni nama težko in daleč od tega da bi se nad tem sploh pritoževala, a bodimo iskreni – za vse to je potreben čas, veliko le-tega.

In ko mine nekaj let brezplačnega dela, si vsaj potiho sem in tja zaželiš tudi kakšnega plačila. To, da te je neko podjetje pripravljeno finančno podpreti in da je s tabo pripravljeno narediti nek projekt povezan s temo bloga, si šteješ v čast in za uspeh ter ironično sploh ne toliko za zaslužek. Na samem blogerju pa je potem odločitev kaj in koliko česa bo sprejel – v najinem primeru se odločava za sodelovanja le s tistimi podjetji, katerih storitve / proizvode uporabljava že pred sodelovanjem ali pa za projekte, ki se nama zdijo dobri ter zanimivi in so povezani s potovanji in izleti – bodisi z oceno neke storitve bodisi za novo inspiracijo, idejo, kam na izlet in potovanje. Prav s takim načinom sodelovanja želiva obdržati naju in najino iskrenost do vseh vas, ki ste nama do sedaj že zaupali in naju berete.

Poleg tega pa je lepo videti, da je nekdo pripravljen podpreti tvoje delo in ti s tem omogočiti, da ga lahko še naprej razvijaš. Navsezadnje je to tudi potrditev, da si na pravi poti.

Ni skrivnost, da si tudi midva želiva enkrat od bloga živeti. In če to v očeh nekoga pomeni, da sva se prodala, lahko rečem le-to – ni lepšega imeti takšno »službo«, ki jo z užitkom delaš čisto vsak dan – bodisi čez teden, čez vikend, zjutraj ali zvečer…za praznike in med dopustom… In ni lepšega kot to, da si v takšni službi sam svoj šef, ki lahko odloča s kom in zakaj bo sprejel določeno sodelovanje in kjer lahko vedno, brez pardona, poveš svoje lastno iskreno mnenje. Navsezadnje moramo ja vsi od nečesa živeti – razlika je morda le v tem, da je nekomu služba v veselje, drugemu pa samo v nujno breme.