Čaj, čaj, čaj – brez njega v Turčiji enostavno ne gre

Turčijo obiskujem že več let in od kar sem tja pred dvajsetimi leti zašla prvič, me na vseh tamkajšnjih poteh spremlja čaj – turški čaj.

Lahko bi rekli, da se v Turčiji vse vrti okoli čaja – druženje, barantanje, sklepanje poslov, postanki ob avtocesti… pri zajtrku, po kosilu, ob večerji ali kar tako… Brez čaja v Turčiji nikakor ne gre.

Vedno sem se spraševala, zakaj ravno čaj, a šele lani, ko smo z avtom prepotovali dobršen del Turčije, sem pravzaprav raziskala in spoznala, zakaj je čaj v Turčiji deležen tolikšne pozornosti.

Turčija in čajne plantaže

Verjeli ali ne, ampak za čajne nasade ne rabimo potovati v Indijo, na Šri Lanko, Kitajsko, Indonezijo, Kenijo ali katere druge države… čaj pridelujejo sami tudi v Turčiji. Severo-vzhodni del Turčije, okolica mesta Rize, ki leži ob Črnem morju, je namreč znana prav po plantažah čaja in teh živo zelenih grmičkov. In prav zato se turški čaj imenuje Rize čaj. Po količini proizvedenega čaja na svetu pa Turčijo najdemo na visokem šestem mestu.

Največja poraba čaja na prebivalca na svetu

Pravzaprav v Turčiji pridelajo toliko čaja, da veljajo za enega največjih proizvajalcev čaja na svetu. Nekaj ga izvozijo, medtem ko ga večina vendarle zadržijo in uporabijo zase. Turki letno porabijo kar 2,5 kg čaja na prebivalca, kar je največje povprečje na prebivalca na svetu.

Zakaj čaj in ne kava?

Čeprav bi marsikdo lahko sklepal, da se v Turčiji največ pije turška kava pa se vendarle na prvem mestu znajde čaj. A vendarle to ni bilo vedno tako. Kava je bila nekoč v turški kulturi tako pomembna, da je v 15. stoletju obstajal celo zakon, kjer se je lahko žena od moža ločila, če ji le-ta ni omogočil zadostno količino kave. Čaj je v Turčiji začel postajati pomemben šele v 20. stoletju. Razlog, zakaj se je čaj tako dobro zasidral v turški kulturi in izpodrinil turško kavo gre iskati v čas prve svetovne vojne, ko je kava postala izredno draga in velikokrat tudi nedobavljiva. Tako je ustanovitelj turške republike, Atatürk, začel ljudi spodbujati za pitje čaja, saj se je le-ta dal pridelati lokalno.

Posebni čajniki za pripravo

Turški čaj se tradicionalno kuha v posebnih čajnikih (çaydanlık), sestavljen iz dveh ločenih posodic. V spodnji, večji posodi se zavre voda, ki se jo nekaj uporabi tudi za zgornjo posodico, kamor se doda turški čaj. Preostalo vodo iz spodnjega čajnika uporabijo za redčenje zelo močnega čaja, ki nastane v zgornji posodici.

Skodelice v obliki tulipanovega cveta

Čaj se tradicionalno postreže v steklenih skodelicah, v obliki tulipanovega cveta. Nihče pravzaprav ne ve zakaj ravno takšna oblika, a nekateri pravijo, da se je vse skupaj začelo v 18. stoletja, ko so Turki začeli trgovati s tulipani. Kupovali so jih v Perziji in jih nato prodajali v Evropo. Tulipan je bil v tistem obdobju tako pomemben, da se je to obdobje v Osmanskem imperiju imenovalo kar “Tulipanovo obdobje”.

Obvezna sestavina turškega čaja pa je tudi sladkor – pravzaprav dve kocki sladkorja, ki se dodajo v čaj. Vse skupaj se meša z majhno žličko in nič ni bolj turškega, kot zvok cinglanja žličk ob skodelice. In še opozorilo, skodelica s čajem, se vedno prime na zgornjem robu, saj je čaj praviloma postrežen izredno vroč in se s tem izognete, da vas v prste med držanjem opeče.

Kot zanimivost še to – v Turčiji vsako leto prodajo kar 400 milijonov teh simpatičnih steklenih skodelic za pitje čaja. Tovrstna skodelica je tako nepogrešljiva v turških domovih, da so turški recepti zapisani tako, da za mero pri sestavinah uporabijo kar te skodelice.

In še nasvet – ko vas v Turčiji povabijo na čaj, povabila nikar ne odklonite, saj vam z njim izkazujejo spoštovanje. Vzemite si čas, pokramljajte z domačini in spoznajte nekaj kar Turčijo dela tako svojo, posebno in čudovito.