Albanija ima visok odstotek prebivalcev z muslimansko vero, a kljub temu tukaj dobrega vina ne manjka. Pridelovanje vina v Albaniji sega že v čas antike, zato ni nič čudnega, da imajo na področju mesta Berat (mesto tisočerih oken pod Unesco zaščito), celo svojo avtohtono vrsto grozdja. Ena najbolj prepoznavnih albanskih družin, ki se ukvarja s predelovanjem vina, je družina Čobo. Res da je med režimom zloglasnega diktatorja Enverja Hodže, v družini Čobo ta obrt povsem zamrla, a jo je na srečo po padcu Hodže, pravnuk začetnika vinogradništva v družini, Muharrem Čobo, ponovno postavil na noge.
Pridelovanje vina v družini Čobo ni bilo pravzaprav nikoli povsem pozabljeno. Ob vsakem družinskem druženju, so na dan privreli spomini in zgodbe o pridelovanju vina, ki so v družini vendarle pognali nove začetke oziroma obudili zgodovino. Zanimivo je dejstvo, da se je Muharrem za pridelovanje vina navdušil na tujem in ne toliko na domačih tleh. V času svojih študijskih let, je namreč v Italiji študiral pravo, kjer je spoznal izkušenega in znanega italijanskega vinogradnika. Le-ta je v Muharremu vzbudil skoraj da pozabljeno strast, ki jo je do vina gojil njegov pradedek. Kot suha goba vodo, je on črpal znanje, ki mu ga je dobrovoljno predajal njegov italijanski mentor. Po končanem študiju in nazivu pravnika, se je Muharrem leta 1990, po padcu komunističnega režima, odločil za vrnitev v Albanijo. Skupaj z ženo, ki sta se spoznala med študijem v Italiji, je začel ustvarjati svoje življenje v domovini brez komunističnih omejitev. Na dan je privrelo vse znanje, ki ga je pridobil v Italiji in tako z vinom napolnil nekaj svojih prvih steklenic. Sledila je še ocena italijanskega mentorja in vinarski temelji družine Čobo, so bili ponovno postavljeni.
» Ko sem odnesel prvo moje samostojno pridelano vino v Italijo, si nisem mislil, na tako dobro kritiko. Nekateri potrebujejo več desetletij, da naredijo dobro vino, a meni je uspelo že prvič!« je prav ponosno povedal Muharrem. Kljub začetnim težavam, ki so pestile Albance po padcu režima, je prvič že uspel napolniti 8000 steklenic. »Najtežje je bilo prepričati Albance, da so po dolgoletnem komunističnem režimu, začeli razmišljati s svojo glavo in vendarle spoznali, da je tudi v Albaniji mogoče pridelati dobro vino« še doda. Sedaj, po 23 letih trdega dela, letno napolnijo že 100.000 steklenic . V njihovi ponudbi najdemo tudi belo vino, ki je narejeno iz avtohtonega grozdja Puls, ki raste le okoli mesta Berat, kjer se vinska klet Čobo tudi nahaja.
Kot pravi podjetniki, so prav vsi v družini Čobo že takoj na začetku zavihali svoje rokave in začeli ustvarjati svojo novo zgodbo. V tipičnem arhitekturnem slogu, ki velja za Berat, so stilsko obnovili staro domačijo in poleg nje prizidali še večjo vinsko klet, kjer še danes sprejemajo vinske radovedneže, kot sva bila midva s Simonom.
V ponudbi imajo 5 različnih vrst vina, dva bela in tri rdeče, ter domače žganje »Raki« z orehi. Vse je mogoče tudi degustirati. Cena degustacije je 10€ na osebo, v katero je poleg vin in žganice vključen še popečen kruh z domačim olivnim oljem, domače vložene olive in dve različni vrsti domačega sira. Pred poizkušanjem sledi še voden ogled po njihovi kleti, ki se deli na novo in staro.
V starem delu vinske kleti se bojda nahajajo steklenice, ki dosegajo zavidljivo starost 100 in več let. Poslovni prostori vsebujejo tudi lastno pakirnico in sobo za degustacijo, ki je lično urejena in opremljena z masivnimi okroglimi lesenimi mizami. Za eno mizo že sedi mlajša skupinica Nizozemcev, ki kot kaže, je nad vinom navdušena. Tudi midva sva in to z vsakim novim požirkom, ki vedno bolj razkriva bogastvo različnih okusov.
Medtem ko se toči že tretja vrsta te žlahtne kapljice, si ne morem kaj, da ne bi razmišljala, kako velik napredek je pravzaprav Albanija doživela. Le kdo bi si v času komunističnega režima mislil, da bodo k družini Čobo prihajali tuji turisti in zadovoljno pokušali njihovo vino. Muharrem se pohvali, da jih vsako leto obišče več ljudi. Največ je obiskovalcev, ki pridejo v organiziranih skupinah z avtobusi. Takšnih, kot sva midva z možem, samostojnih ljubiteljev dobrega vina, je bolj malo in še to so skoncentrirani zgolj na dva poletna meseca, julij in avgust. Ko ga vprašam za obratovalni čas, se zgolj nasmehne in pove, da je to družinsko podjetje in da so odprti vedno, a je njihova glavna sezona od aprila do oktobra.
Medtem, ko s Simonom spoznavava zgodovino vsakega vina posebej, med katerimi so tudi takšna z večimi mednarodnimi nagradami, nas k mizi pride pozdravit še Muharremova mama, oče, sestra, žena in obe hčerki, kar še dodatno priča o veliki družinski tradiciji in ponosu, ki ga s skupnimi močmi ustvarja družina Čobo. Vse skupaj pa je podkrepljeno še z brezhibno razlago v angleškem jeziku, ki Muharremu ne dela nikakršnih težav.
Čeprav večina svojega vina prodajo na domačem trgu pa se kot kaže, zelo dobro zavedajo moči tujih obiskovalcev, za katere bi lahko rekli, da ponesejo dober glas v deveto vas. Nenazadnje jim je prav z belim vinom »E bardha e Beratit«, ki vsebuje avtohtono vrsto tamkajšnjega grozdja, uspelo zasesti mesto v knjigi Svetovni atlas vin, avtorja Hugha Johnsona in Jancis Robinson. Ob srkanju dobrega vina se zapletemo v prijeten pogovor, ki naju ponese vse do posebne serije rdečega barik vina iz leta 2007. Narejen je bil izključno za sto letnico samostojnosti Albanije in je res nekaj posebnega in to ne samo po njegovem imenu »Reserve 2007«.
Iz predvidenega časa, ki sva ga s Simonom načrtovala za ogled vinske kleti, se je le-ta zaradi prijetnega vzdušja in prijaznosti vseh članov družine Čobo, kar trikrat podaljšal. Predno pa se dokončno poslovimo ga še malce provokativno vprašam, če bosta za nadaljevanje tradicije poskrbeli njegovi dve hčeri. Muharrem se nasmehne in pove, da je še veliko premlad, da bi o tem sploh razmišljal in ker se vendarle o letih ne sprašuje, pa mu bo morda prav njegova dobra kapljica, pijača bogov, prinesla zdravje, da bo še naprej lahko ustvarjal in pisal uspešno družinsko zgodbo, ki je vsekakor vredna svojega obstoja in prepoznavnosti.
Če načrtujete potovanje po Albaniji in imate radi dobro vino, nikar ne spreglejte vinske kleti Čobo – obisk namreč priporočam vsem, ki se navdušujejo nad dobrim vinom!
(Koordinate: 40.7781640° / 19.8583986°)
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.