
Bukarešto sva zapuščala ob jutranji zlati svetlobi, ki je kljub sivim in socialističnim zgradbam na svoja pročelja privabljala lepoto. Ali ni moč sonca nekaj neverjetnega in to, kako smo vedno bolj veseli in polni energije, ko smo obsijani s sončnimi žarki. No, res je tudi, da sva midva od sreče prekipevala še zaradi enega zelo konkretnega in jasnega razloga – vozila sva se namreč proti obali Črnega morja.
Črno morje v Romuniji med glavno poletno sezono privablja ogromno število domačih turistov, ki se drenjajo na peščenih plažah in se stiskajo pod senco, ki jim jo na goli obali predstavlja zgolj senčnik. Takšnih počitnikarjev je med poletjem več kot milijon – lahko si le predstavljate, kako živahno je v tistih tipičnih obmorskih krajih, kjer živijo od turistov.

V glavni sezoni se na Romunskih plažah ob Črnem morju tare počitnikarjev, a ko prideš sem izven sezone, je vse veliko bolj prazno (Romunija potovanje)
Predno prispeva do Črnega morja, se voziva po dolgi ravnini. Vožnjo po avtocesti bi skoraj da lahko opisala kot dolgočasno, a na srečo so se vendarle pred nama znašli prizori dolgih, zlato rumenih polj pšenice, ki so na trenutke razblinili enakost pokrajine. Pokrajina tukaj je res bila popolnoma drugačna od tiste, ki sva jo občudovala v Karpatih in Transilvaniji.
Najin prvi cilj je bil danes Constanta – obmorsko mesto, s katerim se pravzaprav srečajo vsi obiskovalci Črnega morja, ki prihajajo iz smeri Bukarešte. Veliko hotelov in rezortov ter dolga peščena plaža. Constanta je tudi glavno pristaniško mesto Romunije, tako da gledano z gospodarskega vidika, ni močna le v turizmu. Constanta je zanimiva mešanica različnih zgodovinskih obdobij, ki se dodobra vidijo v zgradbah, ki krasijo mesto. Tu najdemo namreč mošejo iz turških časov, staro rimske ruševine, med katerimi se je nekoč sprehajal rimljanski pesnik Ovid in nekaj sodobnejših ulic, ki tehtnico zgodovine prevesijo v sodobnost.
V Constanti se zadrživa zgolj nekaj ur, pojeva kosilo v eni izmed obalnih restavracij in že hitiva naprej proti narodnemu parku Grindul Chituc, manjšemu polotoku, kjer poleg vasic, ni nikjer nobenega hotela in tistih tipičnih pogledov na prenatrpane plaže. Od mesta Constanta je narodni park Grindul Chituc oddaljen približno 40 kilometrov.
Voziva se skozi turistična naselja, ki dodobra skrbijo za tipičen okus romunskega turista – igralnice, diskotekeso namreč na vsakem koraku. Sem in tja nama uspe uzreti na zaliv, kjer se namesto kopalcev nahajajo kajtarji. Zaradi vetra je tu namreč idealno področje za kajtanje.
Narodni park Grindul Chituc je bil pravzaprav najina zadnja postaja za danes, saj sva sklenila, da tukaj na divje prespiva eno noč (med potjo sva sicer videla kar nekaj kampov). Dolga peščena plaža, kjer je zgolj na vsakih nekaj sto metrov bilo videti domačina. Nikjer tistih tipičnih turistov, saj tukaj pravzaprav ni nikakršne ponudbe, zgolj pesek, sonce in morje. In temu primerna tudi uživancija, za vse nas, ki smo raje kot v množici ljudi, obkroženi z naravo.

Najino romantiko zmoti le klic na pomoč, na katerega se seveda brez obotavljanja odzoveva (Romunija potovanje)
Nič ni namreč lepšega, kot spanje ob šumenju morja, poslušanju vetra, ki diši po soli in špartanske večerje, ki zaradi sončnega zahoda pravzaprav izgleda noro romantična stvar, katero zmoti le klic na pomoč Romuna, ki mu ni vžgal avto.
Stroški:
Orada na žaru: 12 LEI (2,73 €)
Piščanec na žaru: 12 LEI (2,73 €)
solata: 3 LEI (0,70 €)
Kos pice: 3,50 LEI (0,80 €)
Pivo: 4 LEI (0,90 €)
Sladoled iz avtomata: 2 LEI (0,45 €)
Narodni park Grindul Chituc in divje kampiranje… Vaju ni nihče preganjal? Ker tole je kot pisano na kožo tudi za nas. 🙂
Petra, prav nihče… za nameček je bilo polno domačinov s šotori, ki so tudi prespali… sva celo srečala enega Nemca, ki je bil tako na divje že cel teden tam 🙂 Tako da obvezno tja – vsi boste uživali 😀
Smo bili z družino letos v Romuniji. Vredna ogleda in denarja. S stereotipi o tej res lepi deželi ji delamo krivico. Romunija je časovni stroj. Zagotovo se bomo vrnili čez par let. Nam je bila veliko bolj všeč kot Hrvaška. Nikjer nismo bili nikomur odveč, nobene gužve (razen na gradu grofa Dracule), od vzhoda do zahoda razen 100 km skoz avtocesta in to za 4€/za 10 dni! Divje in nepozabno!
Pozdravljena Marjana,
zelo, zelo naju veseli, da vas je Romunija tako navdušila! In res je, dežela je daaaaleč od tistih stereotipov. Tudi midva se bova zagotovo še vrnila. Všeč nama je bila prav ta divjina, drugačnost in neturističnost. Vsekakor je Romunija destinacija, vredna ogleda! LP, Nina in Simon
Letošnje poletje nameravamo dopustovati v Romuniji. Oklevamo pri najemu prenočišča: apartma z možnostjo kuhanja, ali hotel in prehrana zunaj. Smo 5-članska družina in temu primerno je treba računati tudi na strošek hrane. Kaj predlagate?
Pozdravljena Irena,
hmmm… težko sem pametna, ker ne vem kakšen stil vam je ljubši, ampak nam recimo velikokrat pride prav, da si skuhamo kaj sami. Sama hrana sicer v Romuniji ni tako draga zunaj, je pa res, da je veliko mesa, tako da če niste najbolj naklonjeni k temu, zna biti moteče. Morda je neka kombinacija vsega najboljša – apartma, pa se potem sami odločite kdaj boste kuhali in kdaj boste šli ven… Je pa res tudi to, da si pač bolj na komot, če se s kuho ne ukvarjaš še na dopustu – vsaj za mamo. 😉
Pozdravljeni, interesira me kakšne so ceste skozi Romunijo (če so za osebni avtomobil) ,še posebej prelaz Transfagaraš ter drugo podeželje?
Hvala
Romunija ima presenetljivo dobre ceste – no vsaj glavne… tudi čez manjše kraje, ampak potem takoj stranske ulice so pa v veliki meri še makadam. Slabše ceste pa so na Severu Romunije, tako da je tam treba malo previdnosti – je pa vse vseeno povsem prevozno z osebnim avtom. LP, Nina