Divje kampiranje

Klasično kampiranje je poznano vsakomur, a divje kampiranje je za mnoge že prava eksotika. Kaj pravzaprav je divje kampiranje in zakaj sem prepričana, da nekateri na divje kampiranje enostavno ne smejo, saj tovrsten stil res ni za vsakogar, pa v nekaj bolj konkretnih podrobnostih.

Kaj je divje kampiranje?

Divje kampiranje je precej podobno klasičnemu kampiranju, le s to razliko, da se spi izven urejenih kampov – nekje na samem, v naravi. Nekaj več o divjem kampiranju najdete tudi v prispevku tukaj.

Zakaj divje kampiranje ni za vsakogar?

Lokacija

Vsi, ki bi želeli biti sredi dogajanja, ne bodo nikoli navdušeni nad divjim kampiranjem, saj je lokacija tega vedno daleč stran od vsega. Običajno so lokacije nekje na samem, kamor vodi otežen dostop, saj se je za divje kampiranje potrebno umakniti stran od radovednih oči.

Pomanjkanje infrastrukture

Marsikomu že klasično kampiranje predstavlja težave pri udobnosti. No, v primeru divjega kampiranja je to še toliko bolj izrazitejše. Pozabite na sanitarije, trgovine, lokale, otroška igrišča… Včasih je težko dobiti že samo lokacijo (raven teren), ki je primerna za parkiranje avta in/ali za postavitev šotora.

Varnost

Priznam, sama sem se na začetku tovrstnega stila prenočevanja kar malce bala. To, da pustiš avto sredi ničesar in v njem prespiš, ti vsekakor daje povsem drugačen občutek varnosti, kot pa ko si zaklenjen v svojo hotelsko sobo, ograjen znotraj uradnega kampa in te obkrožajo še ostali dopustniki.

Avanturističnost

Dejstvo je, da je divje kampiranje veliko bolj avanturističen stil, kot katero koli drugo prenočevanje. Navsezadnje, obkrožen z naravo, velikokrat sredi gozda, kjer se sprehajajo divje živali, tudi medvedi, zna biti res precej divje.

Higiena

O ja, četudi vas vse zgornje stvari ne ganejo, bo marsikdo zategnil zavoro zaradi pomanjkanja higiene. Tukaj bom odkrita – včasih mine cel teden, ko je edini vir za umivanje voda iz kantice, s katero si na hitro umiješ obraz, zobe, roke… Največji val navdušenja smo deležni takrat, ko svoj bivak postavimo blizu vode – reke, morja, jezera… Marsikdaj je sicer mrzla voda precejšen izziv za umivanje in nekateri imamo s tem večje probleme kot drugi, saj imam sama vseeno raje toplejše vire vode, a ko je sila, je treba stisniti zobe. Občutek, ko se po več dnevih končno le nekoliko konkretneje umiješ, pa je nepopisen.

Skromnost

Morda se bo to zdelo malce neumno, a mislim da tisti, ki se divjega kampiranja lotimo na tisti pravi način, smo nekako vajeni skromnosti. Ne pričakujemo luksuznega razvajanja in nam dejansko luksuz predstavlja čista reka, lep kotiček za spanje, gozd, ki ti nudi kakšen priboljšek (gobe, jagode, borovnice, lešniki, šparglji…) in tisti pravi mir ter tišino za svoje misli, ki ga obljudeni kraji, kljub večjemu luksuzu, zagotovo ne morejo dati.


Marsikdo je proti divjemu kampiranju, ker je mnenja, da s tem uničujemo naravo in da če bi to počeli vsi, to nikakor ne bi bilo več mogoče sploh prenašati. A roko na srce, divje kampiranje, res ni za vsakogar in to, da bi se s tem ogrožala narava, odraža le dejstvo, da nasprotniki o divjem kampiranju res nimajo pojma oziroma nas mečejo v isti koš s kakšnimi res konkretnimi packi, ki ne le da divje kampirati ne bi smeli, bi se o naravi in ravnanju z njo morali pravzaprav korenito izobraziti. Divje kampiranje je za nas način življenja, kjer v prvi vrsti spoštujemo in cenimo naravo ter smo hvaležni za vse, kar nam ta lahko v zameno nudi, kar za marsikaterega že klasičnega kampista žal tega res ni mogoče trditi.

Še več podrobnejših informacij o divjem kampiranju najdete v prispevku kje, kako in zakaj sploh divje kampiranje.