Renov drugi mesec

Ne vem, ali sem tako zaposlena mamica ali pa se mi samo zdi, da je bil še včeraj Ren star en mesec. No ja, ko imaš otroke, naj bi čas tako ali tako hitreje tekel.

Če je bil prvi mesec precej naporen, pa se je sedaj zdelo vse veliko bolj preprosto. Morda tudi zato, ker sem se končno spametovala in nasvete, kako naj bi novorojenček že po dveh / treh tednih dobil ritem hranjenja, povsem ignorirala. Ja, končno sem prišla k pameti in povsem opustila poskušanje uvajanja ritma. Ne le, da je s tem Ren postal veliko bolj zadovoljen dojenček, tudi več je spal podnevi. Na koncu pa sem s tem tudi jaz bila veliko bolj sproščena in zadovoljna.

Brez ritma je najbolje

Res je, da sem zato Rena hranila bolj pogosto in povsem brez ritma. Enkrat je bilo to na uro, drugič na tri ure, spet tretjič na dve. In morda sem prav zaradi tega tudi dokončno pustila za seboj dodatek. Cel drugi mesec je tako Ren jedel le pri meni.

Spanje zvečer

Edini »ritem«, ki sva ga s Simonom začela uvajati je bilo pri večernem spanju. Odločila sva se, da bova začela Rena dajati v posteljico nekje med sedmo in osmo zvečer. Prav presenečena sva bila, kako lahko je na začetku vse skupaj šlo… Nikakršnega joka in protestiranja… No, tako je bilo kakšen teden, potem pa sva dva večera poskusila brez uspeha. Enkrat sva si tako pomagala z glasbo, drugič pa kar s sesalcem – kdo bi si mislil, da res deluje. Malček je po nekaj minutah zaspal kot top. In nato je po teh dveh večernih protestiranjih, spet vse steklo normalno. Še sedaj ne veva točno zakaj, a predvidevava, da je to protestiranje bilo bolj zato, ker je podnevi Ren pač veliko spal.

Konec krčev – juhuhu

Nadvse vesela sva bila tudi, da so se krči končali. Sedaj ne vem ali je za to »kriv« čaj Mami ali pa se je pitje le-tega časovno tako uskladilo. Kakorkoli že, sedaj vsak dan redno pijem Mami čaj. Nekaj »težavic« nam povzročajo le temence, ki jih ima Ren kar precej. Pridno jih maževa z oljem in češeva, a še vedno so tu… No ja, če bodo le temence problem, potem se res nimava kaj pritoževati.

Vidno napreduje

Nama pa je Ren v drugem mesecu naklonil prav posebno darilo – začel se je oglašati in smejati. Midva pa se ob tem kar topiva. Najlepše pa je, da je skoraj vsak dan tega več.

Začel je tudi stegovati rokice proti igračam, ki visijo nad njim na takoimenovanem trinogem lesenem in zložljivem “spyder” igralu iz trgovinice Silly. Precej praktična stvar tudi za prenašanje naokoli, saj se zloži in tako brez problema odnese tudi k babici, ko je Ren v varstvu. 🙂 Odkril pa je še svoje roke, ki jih vse raje nosi v usta. Medtem ko intenzivno brca z nogami in rokami pa zraven tudi čeblja. Vse boljši in močnejši pa postaja tudi pri pasenju kravic. En dan predno je upihnil svojo miceno drugo svečko se je prvič celo prevalil iz pasenja kravic na hrbet. Sem kar malo debelo pogledala.

Prvič čez mejo

Končno pa smo dočakali tudi en lep sončen vikend in se odpravili čez mejo. Sicer nas pot ni zanesla pretirano daleč, saj smo se odpravili le do Umaga, a nekje je treba začeti. Tako je Ren svojo drugo micano svečko praznoval kar v tujini. Vreme je bilo tko lepo in toplo, da sem ga lahko podojila kar zunaj in tako smo bili cel dan na zraku. Ren je večina kar prespal in me je kar malo skrbelo, kako bo spal ponoči, a kot kaže ima morski zrak dobre lastnosti, saj je brez problema zaspal tudi ponoči.

Noč ima svojo moč

V tem drugem mesecu pa naju je Ren nagradil še z daljšim nočnim spancem. V kosu sedaj ponoči spi tudi 6 ur. Vse skupaj tako ponoči, z vmesnimi hranjenji, spi debelih 12 ur. Ker Ren pridno je in spi, je zopet pridelal lepo težo. Sedaj tehta namreč že konkretnih 6310 gramov. Ni kaj, najin fant je že pravi korenjak!

Dojenčkov napredek je nekaj neverjetnega. Čudovito je in res sva neizmerno vesela, da ga lahko sedaj na svojem malčku opazujeva tudi midva.