Družinsko potovanje po Nemčiji – drugič

Večna dilema popotnikov je ali se v kraj, ki smo ga obiskali in vzljubili, še kdaj vrniti ali ne? Velikokrat se namreč zgodi da nam naslednji obisk celotno sliko nekoč že videnega kar malo pokvari.

Ko je sledil naš postanek v starem delu mesta Augsburg sem se ga po eni strani neizmerno veselila, po drugi strani pa sem se ga kar malce bala. Na srečo se podoba starega dela Augsburga ni bistveno spremenila in tako še vedno lahko rečem, da se je bilo prav lepo spet sprehoditi po ulicah, ki sem jih pred dolgimi sedemnajstimi leti kar mesec dni raziskovala sama.

Slabo uro stran od Augsburga je bil naš naslednji cilj – znameniti Legoland. Če malce bolje pomislim, je to verjetno postojanka, ki sem se jo na tem roadtripu najbolj veselila – kot otrok sem namreč oboževala lego kocke.

Legoland ni razočaral – pravzaprav nasprotno. Kocke, živahen utrip, barvitost, atrakcije.. O ne, tukaj pa res nikomur ne postane dolgčas. Edina slabost vsega je bila ta, da skoraj pri vseh atrakcijah velja neka starostna in višinska omejitev in tako je večinoma Ren  lahko dogajanje opazoval le z vozička. Legoland je narejen namreč za malce starejše otroke (in seveda tudi odrasle). Sicer pa imava sedaj s Simonom vsaj še en dober izgovor, da se čez nekaj let ponovno znajdeva tukaj – Rena bo pač treba sem še enkrat peljati. Kljub vsemu pa smo vendarle našli tudi nekaj za najmlajšega udeleženca našega potepanja.

V našem načrtu tokratnega potepanja je sledila še ena postojanka in sicer zabaviščni park Ravensburger. Le-ta je veliko bolj primeren za mlajše otroke, a vseeno je bil Ren za večino atrakcij še vedno premajhen – smo pa vseeno uspeli skupaj na vlakec in ladjico.

Drugi del poti tako zaključujemo pri Bodensee-ju – nekakšnem nemškem morju. Dva dni bomo preživeli malce bolj na “izi” v kraju Lindau. In če smo se še nekaj dni nazaj hvalili, kako prijetne temperature imamo na našem potovanju po Nemčiji, vas lahko potolažim, da sedaj pri 30°C švicamo tudi mi.