Družinsko potovanje po Nemčiji – tretjič

Se tudi vam dogaja, da najboljše stvari na potovanju pridejo ravno na koncu? Ali pa se nam morda tak občutek poraja zgolj zato, ker se nam izteka čas in smo zato bolj dovzetni za lepote okoli nas. Kakorkoli že, ravno zadnje dni našega potovanja po Nemčiji smo obiskali nekaj najlepših krajev, ki bi jih brez kakršnega koli vprašanja, priporočala vsakomur, ki kdaj načrtuje potovanje po Nemčiji.

Zadnje dni smo tako preživeli ob Bodenskem jezeru, tako imenovanem nemškem morju. Kot je za takšen počitniški kraj značilno, smo tudi mi nekoliko ustavili tempo in si vzeli čas za nekaj več igranja, sprehode, poležavanja.

Nastanili smo se v hostlu Das Mietwerk, v središču mesta Lindau od koder smo se peš odpravili na otok Lindau, ki je pravzaprav stari del mesta. Sprehod po tamkajšnjih ulicah je pravi užitek in vse polno je čudovito obnovljenih staro meščanskih hiš, vil, cerkva, slikovitih kavarnic, trgovinic…

Z najetim čolnom smo se malce tudi razgledali po tem ogromnem jezeru, ki meji kar na tri države – Nemčijo, Avstrijo in Švico. Bodensko jezero je polno jadrnic, ki celotno področje naredijo še malce bolj očarljivo.

Že sama vožnja s čolnom nam je namigovala, kako ogromno je Bodensko jezero, a šele ko nanj gledaš z višine, se praktično zaveš, kakšno površino jezero dejansko zavzema (11.500 km2). Za razgled na Bodensko jezero smo se odpravili na vrh Pfänder. Iz avstrijskega mesta Bregenz vozi nanj Pfänder gondola, a če smo že delali potovanje z avtom, smo se na Pfänder odpravili kar z avtom in se vmes ustavili še za prekrasne razglede, ki so se nam na poti ponujali.

Na vrhu smo parkirali avto in se z vozičkom odpravili do točke, kjer ima gondola svoj postanek. Vse polno je bilo turistov – domačih kot tujih. Točka je popularna tudi kot izletniška točka za družine, saj tamkajšnja koča poleg hrane in jedače ponuja veliko igral ter majhen domač živalski vrt, kjer na krožni učni poti spoznamo tudi zajce, koze, kozoroge, muflone, srne, svizce…

Pot nas je vodila do naše naslednje točke, ki nas je ponovno ponesla v višave – tokrat med drevesne krošnje. Ustavili smo se namreč na Sky Walku Allgäu. Še en čudovito urejen tematski park, kjer bodo uživali tako mladi, kot malce manj mladi. 🙂

Tik pred odhodom domov pa smo svoj čas preživeli še v kraju, ki je najbolj poznan po novoletni skakalni turneji – Garmisch-Partnerkirchen. Sam kraj pa ponuja veliko več kot le simpatične in lepo urejene hišice s poslikavami ter znameniti pogled na skakalnice.

Garmisch-Partnerkirchen je odlično izhodišče za poletni turizem, med katerim prevladuje pohodništvo. Pravzaprav nam je bil sam kraj tako všeč, da sva s Simonom sklenila, da ga bomo morali nujno še enkrat obiskati in se povzpeti na nekaj okoliških vrhov – med drugim tudi na Zugspitze – najvišji vrh v Nemčiji.

Tokrat pa smo se namesto na vrhove osredotočili na nižje ležeča področja. Ker smo imeli v času našega obiska 32°C sva s Simonom raje izbrala kraj za hlajenje. Tako smo se odpravili v sotesko Partnachklamm.

Takoj ko smo vstopili v sotesko sva s Simonom vedela, da je to zagotovo najlepše doživetje na naši poti. Tukaj narava res pokaže vso svojo lepoto, svojo moč… bučanje reke, ki drvi skozi sotesko, ki jo krasijo več metrov visoke skalnate stene je naravnost neverjetna. Hoja po ozki poti, skozi v skalo izklesane tunele, ledeno mrzla voda, ki curlja na nas in sončni žarki, ki jim za kratek čas uspe posvetiti v temno kotanjo vse skupaj naredijo naravnost čarobno.

Na pot s Ford S-Maxom Vignale

Naše tedensko potovanje po Nemčiji z avtom se je kar prehitro končalo – sicer pa to le pomeni, da smo se na njem odlično imeli. Da je vse potekalo tako, kot je moralo, pa je poskrbel Ford Slovenija, ki nam je za čas našega potovanja posodil prostorno družinsko vozilo – enoprostorca S-Max, serije Vignale, ki je s svojo luksuzno opremo celoten roadtrip naredil še malce bolj prestižen in udoben.

Največja prednost pri našem vozilu S-Max Vignale je bila njegova dodatna oprema, ki jo niti ne pogrešaš, dokler jo nimaš možnosti preizkusiti in uporabiti. Ko sva s Simonom videla, da sta najina prednja sedeža masažna in še z možnostjo hlajenja ter ogrevanja, sva malce skomignila z rameni, češ, kaj pa to sploh potrebuješ. No, na koncu sva oba z veseljem vklapljala masažo na našem roadtripu in vklapljala hlajenje, medtem ko je bilo zunaj več kot 30°C.

Doma sva zaradi Sony Premium navigacijske opreme (navigacijski sistem SYNC 3) pustila tudi klasični zemljevid, saj sva dodobra hotela preizkusiti navigacijo. Ne glede na to ali sva iskala manj poznane točke z naslovom ali le poimensko, trgovine, parkirišča, bencinski servisi… vse smo našli brez kakršnega koli problema.  Poleg tega pa je tudi uporaba navigacije preprosta.

Simon je v vožnji veliko boljši kot jaz – sploh pri parkiranju. Meni delajo malce večji avtomobili več problema, tako da je zadnja in prednja širokokotna kamera s prikazom 180° še kako prišla prav.

Zelo praktično na poti pa je tudi opozarjanje na vozila v mrtvem kotu v vzvratnih ogledalih ter preprečevanje naleta pri nizkih hitrostih s paketom Active City Stop. Po obilici prevoženih kilometrov je dodatna varnostna »varovalka« vedno dobrodošla. Vožnja ponoči pa je bila zaradi dinamičnih žarometov, ki sami uravnavajo moč svetlobnega snopa, veliko bolj preprosta brez neprenehnega preklapljanja med močjo žarometov.

Pri vožnji na avtocesti sva se posluževala tudi aktivnega tempomata, kjer sva lahko poleg želene hitrosti nastavljala tudi dolžino varnostne razdalje, na podlagi katere je avto sam zaviral in pospeševal. Na trenutke se je zdelo, da z vožnjo praktično nimava nikakršnega dela.

Čeprav smo navajeni potovati z malo prtljage, nismo zaradi prostornega prtljažnika s seboj jemali nič več, kot bi sicer – no ja, razen avto-hladilnika, ki je v vročinskem valu še kako prišel prav. Vseeno je bilo v prtljažniku dovolj prostora, da je le-ta med našimi postanki služil tudi kot igralni prostor ter previjalnica za Rena.

Priznava, nisva največja ljubitelja enoprostorcev, saj se nama zdijo malce preveč družinsko naravnani in imava raje bolj avanturističen in športni izgled. A po enotedenskem preizkušanju S-Maxa, se je najino mnenje precej spremenilo. Oba se strinjava, da je Ford S-Max avto, ki bi mu težko tudi midva rekla ne in ga z lahkoto uvrstiva med avtomobile, ki so kot nalašč za dinamične družine.