
Kot kaže, imamo pisanje v družini. Poleg potovanja na Sicilijo, je mami za blog napisala še en prispevek. Skupaj z očetom sta se na vroč poletni dan namreč odpravila na enodnevni izlet v Avstrijo. Glede na zanimiv zapis, pa bo verjetno tudi naju kdaj pot zanesla v te kraje.
Že kar nekaj časa sva se odločala da bi si šla ogledat najvišje ležečo akumulacijsko jezero v Avstriji, pa je vedno prišlo kaj vmes. Na dan državnega praznika, pa nama je vendarle uspelo ta enodnevni izlet v Avstrijo tudi realizirati.
Akumulacijsko jezero Speicher Kölnbrein leži v narodnem parku Visoke Ture (Hohe Tauren) na nadmorski višini 1902 metrov, severno od mesteca Gmünd/Sovodenj nad dolino reke Malta.
Pot naju je vodila mimo Spittala, do srednjeveškega mestece Gmünd/Sovodenj, ki leži na sotočju rek Lieser in Malta. Med sprehodom po mestecu sva postajala nad njim vedno bolj navdušena, saj je izredno lepo urejeno.
Čudovito mestno podobo dajejo Gmünd/Sovodnju že najmanjše podrobnosti – fasade, trgi, ozke uličice, zanimive klopi za počitek.. Lep pogled je tudi na mogočen grad, ki se bohoti nad mestom.
Gmünd/Sovodenj je eno najstarejših mest v Avstriji. Omenja se ga že v 12. stol, kot pomembno naselbino na trgovski poti iz Benetk proti Regensburgu. Mestne pravice je dobilo v l. 1346, iz tega časa je tudi obzidje s štirimi mestnimi vrati.
Mesto Gmünd/Sovodenj je ljubiteljem jeklenih konjičkov zagotovo znano tudi po Porsche muzeju – pravzaprav edinem privatnem muzeju teh prestižnih lepotcev. Ker sva Porsche muzej obiskala že pred leti, sva svoj čas tokrat namenila raje za raziskovanje in utrip mesta.
Prav nasproti Porsche muzeja je najino pozornost takoj pritegnil umetniški atelje s skulpturami iz odvrženih kovinskih delov. Težko je verjeti, da iz »navadnih« lopat, kos, žebljev, matic, starih pisalnih strojev, srpov, podkev in mesoreznic nastajajo umetnine, ki so razstavljene v parku pred ateljejem. Nenavadne zamisli in domišljija tvorijo čudovite umetniške primerke. Izredno zanimivo!
Zapustila sva mesto Gmünd/Sovodenj in se zapeljala po gorski cesti Malta ob istoimenski rečici, ki se v dolino spušča v številnih slapovih in brzicah. Za vožnjo po tej čudoviti alpski cesti je treba plačati pristojbino 18,50€ na avto, a se zaradi prekrasnih razgledov to brez dvoma splača.
Cesta je dolga 14,5 km in je speljana skozi nekaj v skale vklesanih predorov, ki vodi do hotela nad akumulacijskim jezerom Kölnbrein. V hotelu je na ogled stalna razstava, ki prikazuje izgradnjo jezu ter uporabo razne vrste energije na različne načine – vodna, sončna ipd.
Na hotelski terasi sva uživala tako ob ob kavi kot tudi v razgledu na jez, jezero in gore, ki jez Kölnbrein obkrožajo. Za nameček sva imela še čudovito vreme – modro nebo, ravno prav toplo in »opran zrak«, zaradi česar so bili razgledi še lepši in barve intenzivnejše.
Akumulacijsko jezero Kölnbrein je nastalo, ko so z betonskim jezom pregradili dolino rečice Malta. Jez je visok 200 m (več kot 25 hiš) in dolg 626 m. Debelina betonskega zidu je pri temeljih kar 41 metrov (malo manj kot 5 hiš), na višini polnega jezera pa 7,6 m. V pregrado je vgrajenega več kot 2 milijona kubičnih metrov betona.
Za jezom se je naredilo 4,5 km dolgo jezero s prostornino 200 milijonov kubičnih metrov. Voda je iz jezera po cevi speljana do hidroelektrarne Rottau, ki leži na nadmorski višini 598 metrov. Sprehodila sva se po jezu in se iz razgledne ploščadi Airway zazrla v mogočno globino.
Po ogledu jezu in akumulacijskega jezera Kölnbrein sva se vrnila v mesto Gmünd/Sovodenj ter se odpravila nazaj proti Spittalu. Avtocesto sva zapustila na izhodu Spittal Nord in se zapeljala v mesto Seeboden ob Millstatter See (Miljsko jezero), kjer sva si ogledala Muzej bonsajev.
Muzej oz. bolje rečeno park bonsajev se razprostira na 3.000 m2. Med sprehodom med bonsaji se resnično zaveš, da je vzgoja teh dreves res prava umetnost. Ogled je trajal približno eno uro, na koncu pa bi se lahko odločila tudi za nakup kakšnega izmed bonsajev, a sva se zaradi zahtevnosti vzgoje le-teh, raje odločila, da ostaneva zgolj pri ogledovanju.
Po ogledu bonsajev sva se zapeljala še do mesteca Millstatt (po slovensko Milje) ob Millstatter See (Miljsko jezero), ki je drugo največje jezero na Koroškem, takoj za Verter See-jem (Vrbsko jezero) pri Celovcu.
V mestecu je zanimiv benediktinski samostan, ustanovljen v začetku 11. stoletja. Zaradi izgradnje železnice v drugi polovici 19. Stoletja, se je tu začel pospešeno razvija tudi turizem.
Sledil je še krajši postanek za kavico na terasi tamkajšnjega kopališča in nato vožnja domov ter konec najinega zanimivega enodnevnega izleta po Avstriji.
Stroški za izlet v Avstrijo
- avstrijska vinjeta: 8,70 €*
- predor Karavanke: 14,00 € ( 2×7,00 €)*
- Alpska cesta: 18,50 €/avto
- Vstopnina v muzej bonsajev: 9,00 €/osebo
- Vstopnina Porsche muzej: 8€/odrasli in 3,50€ otroci (6-14 let)
*Stroškom avstrijske vinjete in predoru Karavanke se lahko izognete tudi tako, da potujete po stari cesti ter prečkate prelaz Korensko sedlo.
Če se že nekatera zemljepisna imena pišejo dvojezično, naj to velja tudi za Gmund/Sovodenj, ker je to zadnja slovenska vas na Koroškem, potem se cesta vzpne proti Turam in na solnograško.
Dare, hvala za komentar – absolutno se strinjam. Popravim! Lp, Nina