Glampyarding in Odprte vasi – edinstvena doživetja v Vipavski dolini

Rada podpiram dobre zgodbe, ki s skupnim povezovanjem dobijo še toliko večjo moč. Nič ni lepšega kot združitev izjemnih turističnih ponudnikov v celoto, ki razkrije bogato tradicijo in utrip slovenskega podeželja. Eno izmed lepših povezovanj se dogaja v velikokrat povsem krivično prezrti Vipavski dolini, ki nam ne ponuja zgolj dobre hrane, temveč cel kup zanimivih zgodb delavnih ljudi, zaradi katerih sem prepričana, da bodo Odprte vasi ter glampyarding še ena odlična turistična zgodba tako za slovenske, kot tuje goste.

Kaj sploh je Glampyarding?

Zadnjih nekaj let je glamping, luksuzno kampiranje, postalo prava modna muha, in če niste še slišali za glampyarding brez skrbi – to je namreč povsem nov koncept, ki so ga začeli razvijati v Vipavski dolini. Sodobno trajnostno usmerjeno namestitev sredi idiličnega podeželja so povezali z edinstvenimi doživetji, tradicijo, zgodbami in življenjem na vasi, ter ga poimenovali Odprte vasi.

Zgodbe Odprtih vasi, ki povezujejo ljudi in naravo

Namestitev v samooskrbni in varčni namestitvi Maxi

Vipavska dolina je zaradi svoje ponudbe destinacija za obiskovalce z različnimi interesi. Ni važno ali se tja podate na romantični konec tedna ali morda družinski pobeg v naravo in iskanje tradicije ter edinstvenih doživetij, ki vam bodo še dolgo ostali v lepem spominu, vključno z unikatno namestitvijo.

V sklopu Odprtih vasi je vključen tudi Maxi – energetsko varčna in samooskrbna leseno-steklena in dizajnersko oblikovana namestitev, ki gostu nudi vso udobje domačega doma. Ker je umeščena v osrčje narave, podeželja, je to tudi pravi kraj, kjer se misli odpočijejo od hrupa in kjer čas teče počasneje. Rezervacija namestitve pa vključuje tudi kartico ugodnosti za tamkajšnje turistične znamenitosti, domače gostilne, kot tudi ponudnike, ki v sklopu Odprtih vasi ponujajo gostom zanimive zgodbe in vpogled v njihovo življenje.

Ker je čas dragocen in ga je včasih težko uskladiti s točno uro prihoda in odhoda pa se vrata Maxi-ja odpirajo kar s kodo, ki jo dobite ob rezervaciji, in predaja ključa z osebjem sploh ni potrebna.

Spoznavanje Vipavske doline skozi zgodbe domačinov

Vedno sem mnenja, da je neka destinacija posebna zaradi tamkajšnjih ljudi in njihove gostoljubnosti. Če temu dodamo še njihove zgodbe, je uspeh brez dvoma zagotovljen. Doživetja Odprtih vasi ponujajo vpogled v zgodbe domačinov in v njihova življenja, dejavnosti. S tem, ko se z njimi pobliže spoznate, se ostri tudi celotna podoba obiskane destinacije  – v tem primeru Vipavske doline. Zgodbam Odprtih vasi se iz dneva v dan priključuje več ponudnikov, ki jih lahko pobliže spoznate na spletni strani www.odprtevasi.si. Nekaj prvih ponudnikov pa predstavljam v nadaljevanju.

Muzej aleksandrink v vasi Prvačina

Kaj imata skupnega Egipt in Vipavska dolina? Aleksandrinke! Le-te so za vedno povezale dva različna svetova. Mistične zgodbe, ki se na prvi pogled slišijo sila romantične, pa za seboj puščajo žalost, tragedije in nešteto vprašanj. V času, ko je Egipt doživljaj trgovski razcvet, je iskanje dela v deželi faraonov, za marsikatero Primorko pomenilo možnost dobrega zaslužka in s tem rešitev obubožane družine. Tja so ženske odhajale na delo kot varuške, gospodinje in dojilje ter bile poznane kot aleksandrinke. Slovenke so bile v Egiptu zelo zaželene, saj so veljale za delovne in zanesljive. Nekatere so odhajale zgolj za nekaj mesecev, druge za več let in za seboj s težkim srcem velikokrat zapuščale svoje otroke, v upanju, da jim bo denarna pomoč kljub odsotnosti mame, vendarle izboljšala življenje, a so pri marsikomu posledice vidne še danes…  Zanimive zgodbe aleksandrink lahko podrobneje spoznate v muzeju v vasi Prvačina, priporočam pa vam tudi ogled slovenskega dokumentarnega filma Aleksandrinke.

Domačija Na Štacjonu

Zgodne Odprtih vasi so za marsikaterega domačina prvi stik s turistično ponudbo in tako je tudi v primeru domačije Na Štacjonu. Na domačiji se že od leta 1986 ukvarjajo s sadjarstvom, vse od kar je bila ta dejavnost v Vipavski dolini v vzponu. Časi so se žal za sadjarstvo in vipavsko breskev tako zelo spremenili, da jim dandanes le-ta predstavlja zgolj še hobi, vez z družinsko tradicijo, in ne več vir preživetja. Gostom bodo na domačiji z veseljem pokazali svoj sadovnjak, jim predali znanje o vzgoji ali pa jim ponudili domače in sveže nabrano sadje.

Turistična kmetija Na hribu

Vrata ekološke kmetije sta obiskovalcem za doživetje Odprtih vasi odprla tudi zakonca Leban, kjer se lahko spoznate z življenjem na samooskrbni živinorejski ekološki kmetiji. Največji poudarek dajeta na vzreji čistokrvnih konj pasme quarter horse in prav zaradi njune ljubezni do konjev, pri njih najdete tudi šolo prostega jahanja ali pa se z obiskom pri njih odločite zgolj za jahalni izlet po okoliških konjeniških poteh. Poleg živinoreje ne boste z obiskom razočarani niti ljubitelji vina in mesnin. Zadnja leta pa sta se zakonca Leban lotila tudi pridelave ekoloških žit, zato nikar ne zamudite ogleda mletja žit v mlinu ali morda nakupa domače moke.

Družina Vižintin in oljčno olje Ronki

Poleg nasadov oljk družini Vižintin turizem ni neznanka, saj se le-temu vse bolj v zadnjih letih tudi posvečajo. Želja je predvsem ta, da skozi ogled nasadov oljk in zgodbe o predelavi obiskovalci dobijo vpogled v nastajanje njihovega ekstra deviškega oljčnega olja, ki je bilo že večkrat nagrajeno z zlatim priznanjem. Poleg oljčnega olja pa postajajo znani tudi po domačih mesninah in domačem kruhu, pečenem v krušni peči, kar obisk naredi še posebno slasten.

Borut Leban in vino iz amfor

Že dolgo nam za dobro vino iz amfor ni potrebno potovati v Gruzijo, od koder le-to tudi izvira. V Sloveniji oranžna vina še niso tako cenjena kot v tujini in prav zato je k projektu Odprtih vasi pristopil tudi Borut Leban. Skozi njega želi namreč oranžna vina predstaviti širšemu občinstvu, jih spoznati s celotno zgodbo naravne predelave, vključno z okušanjem. Obisk pri vinarju Leban pa je zanimiv tudi z vidika arhitekture, saj je na izviren način povezal moderno zasnovan bazen s tradicionalno vinsko kletjo, v katerih se zaenkrat nahajajo štiri amfore.

Mitja Kobal in kraški kamen

Tam, kjer se srečata Vipavska dolina in kraška planota leži vas Branik. In v nekoč osamljeni hiši, sedaj izdelke iz kraškega kamna ustvarja Mitja Kobal. V okviru Odprtih vasi lahko pokukate v njegovo delavnico ali pa se podate naravnost na njihov piknik prostor, kjer se vam odpre pogled na rihemberški grad. Le-ta velja za enega najlepših ohranjenih gradov v Sloveniji. Poleg unikatnih izdelkov iz kamna pa je Mitja Kobal mojster suhozidne gradnje s certifikatom. Tehnika suhe gradnje kraškega zidu je pristala tudi na UNESCO seznamu za nesnovno dediščino človeštva, in pri tem nazivu je Mitja Kobal odigral pomembno vlogo.

Glampyarding in zgodbe Odprtih vasi bodo sicer svoja vrata odprle v juniju 2021, a od takrat dalje jih boste lahko spoznavali vse dni v letu. Življenje na vasi in tamkajšnjih kmetijah je namreč pestro in zanimivo ne glede na letni čas. Najbolje pri vsem pa je to, da več zgodb, kot boste slišali in več doživetij, kjer se prepleta tradicija, kulinarika in običaji, boste doživeli, vedno raje se boste vračali nazaj.

Zgodb Odprtih vasi še nisem uspela spoznati v živo sama in že komaj čakam na junij 2021, ko bo to mogoče. Vseeno pa sem se odločila za njihovo predstavitev, saj se mi zdi pomembno, da se dobre turistične ideje in povezanost, ki je za uspešno turistično ponudbo še kako pomembna, deli in predstavi čim širšemu krogu ljubiteljev izletov in potovanj in s tem nenazadnje da tudi novo idejo za raziskovanje naše Slovenije.