
Tisti, ki redno berete najin blog, veste, da se trenutno potepava po Združenih arabskih emiratih. No ja, tega potepanja je bilo zaenkrat bolj malo, saj sva že drugi dan v Dubaju.
Dubaj je zagotovo mesto, ki ga mora obiskati vsak radovedni popotnik pa čeprav prisega na naravo, tradicionalnost in neturističnost.
Mesto Dubaj je najlažje opisati kot ogromno betonsko džunglo, kjer vladajo visoki nebotičniki, široke pet in šest pasovnice ter žerjavi, ki vneto gradijo in večajo mesto. Tu je tudi nešteto znamenitosti in atrakcij, za katere je potrebno na široko odpreti svoje denarnice. Le-te v Dubaj privabijo večino turistov.
Kljub temu, da Dubaj vse svoje moči usmerja v napredek pa smo ravno danes našli področje, kjer je turistov res še zelo malo. Obiskali smo namreč ribjo tržnico in glede na navdušenje prodajalcev, sem tuji obiskovalci res ne zaidejo velikokrat.
Z Živo, po Arabskih emiratih potujemo namreč štirje, so naju prodajalci tako noro oblegali, da sva se samo smejali in se čudili. Mimo naju so švigali radovedneži z mobiteli in se na vsak način hoteli fotografirati z nama. V roke so nama dajali ribe, hobotnice in druge reči… Nikakor jih nisva mogli zavrniti – besede ne enostavno niso poznali…
Izkazalo se je, da ribja tržnica pravzaprav ni bila glavna atrakcija za nas, temveč sva bile to kar midve z Živo zanje. Res je lepo videti in čutiti, da kljub modernizaciji, ki s svetlobno hitrostjo spreminja Dubaj, še vedno z lahkoto najdemo področja (če jih seveda želimo), kjer je doma še tista prava in pristna arabska gostoljubnost.
NASVET: Do tržnice boste najlažje in najceneje prišli z metrojem – zelena linija, postaja Palm Deira.
Res fascinantno, greš spontano na ribjo tržnico in postaneš (kot turist!) glavna atrakcija! Ravno zaradi takih simpatičnih prigod mi je všeč ta blog 🙂 Pa fenomenalno potepanje po Dubaju še naprej!
Ja, takšni sladkorčki so vedno najlepše, kar se ti dogaja na potovanju… takrat ko najmanj pričakuješ, se vedno zgodijo najboljše stvari…še ene par takšnih se je še zgodilo na poti po Arabskih Emiratih…kmalu tukaj na blogu 😉
Hihi, Arabci občudujejo Nino in Živo, Albanci pa so totalno oblegali našo Roxy (psico). Uboga reva ni imela nobenega miru. 🙂
hehe Petra! Zanimivo… glede na opazovano so živali in otroci res najmočnejši člen povezovanja 😉
tole so kr bolj kaki pakistanci (oz kaka država tam okoli pakistana), in ne arabci. pakistanci (in ostali) so zelo poceni delovna sila, lahko bi rekli celo sužnji, v emiratih, omanu, katarju, itd….pravih domačinov je v emiratih samo cca 20%….
Res je! Domačini, tisti pravi, tudi ne bi opravljali takšnega dela, saj so za njih rezervirana posebna delovna mesta… Morda sem se res malce narobe izrazila…ampak kljub temu je tržnica povsem neturistična in na nek način deluje domače. Je pa res tudi to, da imajo arabski emirati ogromno novo sodobnega suženjstva… če se poglobiš v to zadevo, te kar stisne pri srcu… vse to, kar klasični turist gleda v Dubaju in Abu Dhabiju je delo njih…poceni delovne sile…