Trenutne razmere na Havajih v času pandemije Covid-19

Trenutne razmere na Havajih v času pandemije z novim koronavirusom COVID-19, kot jih vidi Slovenka Ivjana, kamor se je tja nedolgo nazaj tudi preselila.

Le kdo jo ne pozna? Ivjana Banić je že več kot desetletje glas na Radiu 1. Trenutno je sicer mikrofon zamenjala za potovanja po svetu in je zaenkrat svoj prostor pod palmo našla na Havajih. Na njeni spletni strani www.ivjana.com, lahko sledite njenim pripetljajem. Ko sem jo kontaktirala za ta prispevek, sem mislila, da je pozabila na najin kratek pogovor za Radio 1, a kot kaže, sem ji vendarle ostala v spominu, kar si ob številnih intervjujih vsekakor štejem v čast.

Havaji v času pandemije Covid-19

  • Koliko časa že živiš na Havajih in zakaj si se tja preselila?

Z družino smo se decembra odpravili na daljše raziskovanje sveta. Prvi postanek je bila Šrilanka, kjer imamo vilo Beach Villa Lanka, katero oddajamo gostom oz. turistom. Šli smo preverit, če je vse v redu, porihtat stvari, uživat v dobri in predvsem lahki eksotični hrani ter surfat. Nadaljevali smo na Maldive, saj so sorazmerno blizu in tokrat smo imeli čas skočit še tja. Potem smo poleteli na Havaje, ki so naš dom že od januarja. Koliko časa bomo ostali in kam gremo naprej, če sploh, ne vemo. Okvirni plani, so postali še bolj okvirni, saj sebi nismo dajali nobenih obljub, še manj pa drugim. Vendar v tem trenutku ne bi mogli biti na boljšem koncu sveta, saj so tu izpolnjeni vsi pogoji za naš lifestyle. 

  • S čim se tam ukvarjaš?

V tem trenutku lovim zadnje minute in delam popravke na spletni strani, saj so šli v tiskarno novi dizajni moje sončne kreme Aloha Beach Life. Presrečna sem, da jo lahko uporabljamo tudi na Havajih, kjer so klasične sončne kreme prepovedane, saj skoraj vse vsebujejo kemijo, ki uničuje korale ter škoduje živalim v oceanu. Posledično niso prijazne niti do človeške kože, kar je enako zaskrbljujoče. Ko postavim piko na koncu tega intervjuja, bom skočila na longboard in odrolkala v mesto na sestanek, saj se tukajšnje podjetje zanima za odkup mojih kremic, ker ustrezajo njihovim standardom. Veliko smo aktivni, saj športa tukaj niso nikoli prepovedali. Z možem sva kitesurferja in zadnjih 10 let je veter prvi pogoj ter vzvod za kakršenkoli premik po svetu. Surfanje je bilo tu “izumljeno”, zato imamo desko skoraj vsak dan pod nogami. SUP-amo, plavamo, kitesurfamo, raziskujemo morsko dno, saj sta flora in favna oceana pod vulkanom čudovita. Do nedavnega smo opazovali kite, ki so skakali iz vode in uprizarjali pravo predstavo direkt pred našo hišo. Opazovati tako mogočne živali tako blizu sebe medtem ko srebaš kavo in otroka jesta zajtrk, je skromno rečeno pravi blagoslov. Ker so skorajda vsi kiti grbavci že na poti nazaj na Aljasko, so nam ostale želve, ki se vsako dopoldne leno sončijo par metrov stran od nas. Ogromne so in opazovanje njihovega počitka je prava meditacija. Sem pa tja opazimo tudi kakšnega morskega psa. Če nadaljujem, kaj vse še počnem, bo zmanjkalo črnila (smeh). 

  • Kakšne so razmere trenutno na Havajih? Se kaj izboljšuje stanje in zmanjšujejo ukrepi?

Tu so bili kar hitri in zelo striktni pri zapiranju objektov, uporabi mask, držanju distance. Ker je turistov na dnevni bazi veliko več kot v Sloveniji in ker letala šibajo sem in tja non stop, so bili drastični ukrepi kar nujni. Sedaj pa že sledimo vam v Sloveniji. Počasi se bodo odprli parki, golf igrišča, avtomehanične delavnice, lokalne tržnice. Šole in vrtci so še vedno zaprti, na mojo žalost (smeh). Prireditev še nekaj časa ne bo. Trgovine z oblekami in spominki ter restavracije ne delujejo. V slednjih imaš možnost dostave na dom ali “pick up”, obratuje pa tudi nekaj “food truckov”. Vse turistične točke in celo ceste do tja so zaprte, muzeji in galerije ravno tako. Zaprli so tudi vse plaže. Lahko se kopaš, potapljaš, surfaš, kitesurfaš, ni pa dovoljeno sončenje in poležavanje. Policisti redno kontrolirajo plaže vendar so zelo prijazni. Največkrat ti samo od daleč pomahajo ter dajo vedet, da so prišli v kontrolo in da se lepo obnašaj (smeh).

  • Kako to doživljajo domačini – jih je strah, so nestrpni v čakanju ali se striktno držijo navodil?

Sto ljudi, sto čudi, bi rekla. Vendar sem opazila, da so ljudje izredno prijazni, nasmejani in kljub vsemu dobre volje. Pravijo, da človeško nrav spoznaš, ko človeka stisneš v kot in če bi morala tukajšnje vedenje vpisat v šolsko redovalnico, bi jim takoj vsem skupaj dala oceno: zelo vzorno. Morate razumeti, da so Havaji izredno odvisni od turizma. Sploh trije glavni otoki. Trenutno je lučaj stran od našega naselja parkiranih čez 20.000 rent-a-carjev. Vse hiše za oddajanje so načeloma prazne. Restavracije v resnici ne živijo od domačinov ampak od turistov. Havaji so v samem vrhu najdražjih destinacij. Predstavljajte si, da so vse te cene ostale, kljub temu, da tistih, ki so pripravljeni plačati te cene, ni od nikoder. Veliko ljudi je posledično, ker ni turistov, ostalo brez dela, celo strehe nad glavo. Kar me fascinira je to, da so se ljudje zelo hitro zorganizirali. Na dnevni bazi lahko na več lokacijah po otoku dobiš zastonj hrano. Še bolj so začeli podpirati lokalne proizvajalce in farme. Že tako so vsi mahnjeni na zdravo prehrano, organsko, domače, bio, eko. Sedaj pa še toliko bolj. Ta otok je tako zanimiv, da bi lahko o njem govorila več dni skupaj, pa mi še ne bi zmanjkalo materiala. Ljudje, ki živijo tu, pa bi potrebovali celo novo poglavje zase. Z eno besedo, tukaj je vse Aloha. To je posebno stanje. To ni samo pozdrav ampak je veliko bolj kompleksno. To je poseben odnos do narave, do sočloveka in predvsem do sebe. 

  • Kakšne so napovedi za tamkajšnji turizem in turistično sezono? Se pričakuje znižanje ali zvišanje cen? Manj ponudbe in s tem konkurence zaradi propada kakšnih ponudnikov?

Ma mislim, da na to ne more odgovoriti nihče za nobeno destinacijo. Kot je videti zaenkrat, je vse skupaj samo ena velika špekulacija. Kot nekdo, ki je študiral ekonomijo, pa bom rekla tako: če obstajajo ljudje, ki so pripravljeni plačati polno ali celo višjo ceno, potem se vprašaš, zakaj bi jo znižal. Američani Havaje doživljajo kot privilegij in ne kot nekaj samoumevnega. Je pa res, da so v tem času nekateri lastniki znižali cene za najem hiš in stanovanj ampak jim kaj dosti ne pomaga, saj turistov načeloma ni. Vendar takoj, ko se bodo meje odprle oz. bodo Havaji znova sprejemali turiste, bo tukaj završalo, saj je en kup ljudi svoje počitnice le prestavilo, zamaknilo, preostalim pa se je konkretno stožilo po tem koščku sveta. Mislim, da bodo nekateri bolj zagrabili bika za roge, če me razumete in mogoče si bo kdo privoščil ali upal narediti tisti korak, ki ga pred to krizo nikoli ne bi. In to je mišljeno nasplošno, ne samo glede potovanj. 

  • Misliš, da bodo domačini tuje goste sprejeli z navdušenjem ali z zadržanostjo? Preden je bila razglašena pandemija, so nekateri popotniki iz določenih držav že poročali o strahu do njih s strani domačinov – niso jim pustili spanja v hotelih, odklanjali prevoz z avtobusi itd.

Na Facebooku  in različnih portalih ter forumih lahko vedno preberemo agresijo. Vendar v realnosti ni nikoli tako grozno. Vsaj tukaj ne. Pa upam reči, da v Sloveniji bes in sovraštvo ravnotako v večini ostajata natipkana v fazi navideznega poguma, ko si skrit za računalnikom, tipkovnico in psevdonimom. V času največje krize je bilo noro, da so ljudje sploh potovali. Letalske družbe so, konkretno za Havaje, ponujale smešno nizke cene letalskih kart. Za primer, zgolj 100 evrov je bil let iz Houstona. Seveda se je nekaj ljudi odločilo za prihod. Tukaj pa jih je udarila realnost. In sicer, 14 dni nadzorovane karantene, torej so bili zaprti v stanovanju. Ali pa so jih poslali kar direkt nazaj domov. Ljudje tukaj so izredno prijazni in živijo po aloha načelih. Ko bodo oblasti dale zeleno luč, ne vidim razloga, da bi bili do kogarkoli nastrojeni. Nekoč mi je kolega rekel:”Ne grizi roke, ki te hrani.” 

  • Kaj bo prva stvar, ki jo boš naredila po koncu pandemije in strogih ukrepov?

Oba otroka vpisala nazaj v vrtec in na umetniške delavnice, ki smo jih morali prekinit. S hčero sva hodili še na tečaj havajskega plesa, kjer so nas učili, kako stkati posebno nit z naravo in otokom ter havajsko in polinezijsko kulturo. Učili sva se havajskega jezika, ki je izredno težak in ga govori še zelo malo ljudi na svetu. Rada bi s tem nadaljevala, saj smo se povezali tudi z določenimi družinami, s katerimi smo se ravno dobro začeli uživat v skupnih piknikih, ko so začelje veljati prepovedi. Načeloma, če sem iskrena, se za nas, razen omenjenih stvari, ni spremenilo skorajda nič. Ko bodo dali zeleno luč, pa se bomo dobili še z eno slovensko družino, ki živi tukaj že 16 let ter zakurili žar. Češnjo na vrhu “shave ice-a”, ki je tukaj zelo popularen, pa sva si z možem še posebej prišparala. Prvo jutro po opustitvi omejitev, se bomo zbudili ob treh zjutraj in se odpravili na vrh vulkana, na Haleakala, kjer bomo počakali sončni vzhod. Če mislite, da so vsi sončni vzhodi enaki, potem sigurnotega, na 3.200 metrov visokem kraterju, niste doživeli. Tako je veličastno, da so ganjeni tudi ostanki lave v obliki kamnov (smeh). 

  • Kaj priporočaš, da mora vsak popotnik narediti / doživeti / obiskati, ki pride na Havaje?

Predvsem je bolj pomembno, kaj odneseš s seboj domov. To je tudi moj osebni smisel in cilj vseh potovanj. Sicer je Oahu turistično najbolj obremenjen otok in tam se res težko poglobiš v kulturo in dojemanje “aloha” in “pono” življenja. Očitajo mu, da ni prav nič havajski, sploh opevani Honolulu, in moram kar pritrditi. Ostali otoki so, kljub vrhunskemu razvoju v zadnjih desetletjih, ohranili pristnost. Tudi naš prekrasen Maui, za katerega pravijo, da je Nō ka ‘oi (najboljši). Res težko opišem, no. Vse še tako lepe slike, ki jih najdete na internetu delajo realnosti skorajda krivico, kar pa tako ali tako velja za vsak kotiček sveta. Če dovolite, da se ponovim, bolj je pomembno, kaj boš odnesel od tukaj s seboj.