Hrana dojenčka na potovanju

Ja, življenje se lahko precej zakomplicira s prihodom novega člana. Marsikdo zaradi dodatnega dela ostaja doma in dobi glavobol samo, ko pomisli, da bi se odpravil na en krajši izlet, kaj šele na potovanje.

Ko smo potovali po Sardiniji, je bilo kar nekaj komentarjev, da sedaj že potujemo, ko se Ren doji… Da potem, ko pa je enkrat v igri gosta hrana, pa se vse hitro zakomplicira. Seveda se stvari komplicirajo oziroma bolje rečeno, lahko jih zakompliciramo… povedano enostavneje pa jih lahko naredimo enostavne. Midva na srečo pripadava skupini tistih ljudi, ki ne komplicira kaj dosti, pa čeprav to ne pomeni, da za Rena kupujeva že pripravljeno hrano.

Doma ali na poti – uporaba Aventovega soparnika je enostavna in priročna (Potovanja z dojenčkom)

Zelenjava je zakon (Potovanja z dojenčkom)

Najraje za žejo pijemo vodo – doma iz kozarčka, na poti pa kar iz mini flaške (Potovanja z dojenčkom)

Najlažje bi sigurno bilo, da bi šla v trgovino, kupila kašico in jo postregla Renu. Ne vem, morda sem staromodna, a če pri sebi gledam, kaj dam v usta in praktično vse kuham sama, potem bom to brez kakršnega koli vprašanja želela tudi za Rena.

Brez Aventovega soparnika ne gremo nikamor (Potovanja z dojenčkom)

Ko pišem ta prispevek, je Ren star sedem mesecev in pol in naša prehrana doma ali na potovanju je precej podobna. Za zajtrk in večerjo se posluživa kakšnega gresa, riževih kosmičev ali kakšne druge žitne mešanice. Za malo crkljanja pa ga zjutraj in zvečer tudi še podojim. Vmes pa pridejo na vrsto domače kašice.

Ni važno kje – ko je lakota, je pač treba jesti (Potovanja z dojenčkom)

Trenutno je naš četrti »sopotnik« kuhinja v malem – Aventov soparnik 4v1, brez katerega ne gremo od doma. Ni važno ali smo v apartmaju, hotelski sobi, hostlu, v kampu… Važno je le, da je na voljo elektrika in tako se Renovo kosilo skuha brez kakršnega koli truda. Zelenjavo pridelamo na domačem vrtu oziroma jo na poti kupimo na kakšni tržnici (meso na potovanju dodajam le če ga kupim tudi za naju s Simonom, saj ga je za tako majhno količino težko dobiti), za vse ostalo pa poskrbi soparnik. Najprej se vse skuha na sopari, (aparat ima tudi tajmer) obrnem posodico in vse skupaj še zmiksam – brez neke packarije. Shranim v lončke in tako poskrbim za Renovo dopoldansko malico in kosilo. Zelenjavo pri nas Ren običajno dobi kar dvakrat do trikrat na dan in ko jo zagleda, se od vsega veselja začne kar tresti in cmokati.

Priprava hrane v hotelski sobi (Potovanja z dojenčkom)

Popoldanska malica pa je sestavljena iz sadja… skušam uporabljati sezonskega, a brez dobre, stare banane na poti velikokrat ne gre. Za njo tudi vem, da jo bo vedno pojedel – tako da četudi kaj eksperimentiram in če mu okus ni ravno po volji, situacijo na koncu lahko rešim z banano.

Žemljica za prigrizek med obroki (Potovanja z dojenčkom)

Vmes pa imam vedno pri roki tudi belo žemljico, ki mu jo ponudim za žvečenje in s katero se rad zamoti – jo prelaga iz roke v roko, slini, gleda, obrača… Vglavnem, si z njo naredi cel žur… meni pa en kup pospravljanja od lepljivih drobtin povsod naokoli. Ampak tako pač to gre.

Ren v pričakovanju nove žličke zelenjavne kašice (Potovanja z dojenčkom)

Nič ne rečem, vsekakor je dela s hrano za dojenčka veliko več, ko le-ta iz mleka preide na gosto hrano, a sama se s tem ne obremenjujem preveč pa čeprav se na trenutke zdi, da samo pripravljam, hranim in pospravljam. To je enostavno pač treba vzeti v zakup. Sicer pa je to obdobje tako ali tako kratko in še malo, pa bo Ren jedel že vse z nama. To bo šele veselo in zanimivo in komaj čakam, da mu predstaviva različne kuhinje sveta.