V ŽIVO: Najin gurman Ren

Ko smo odšli na pot je bil Ren star ravno osem mesecev in s štirimi zobki, zato je bil že pravi jedec. Tako se že od prvega dne hrano zanj kuha – no, tudi za naju, če se ne odločiva za kakšen hitri lokalni fast-food.

A vsak dan na poti je postajalo bolj jasno, da Renu gledanje naju, s kruhom v roki, ko pokušava različne lokalne specialitete, ne bo več dovolj. Prav zato sva mu postopoma začela dodajati stvari, ki so se znašle na najinem krožniku. No seveda tiste, ki niso bile pekoče.

In tako je najin Ren na poti postal že pravi gurman. Če je doma določeno hrano zavračal (npr. navaden krompir), je tukaj začel jesti vse, kar mu dava.

Najbolj me veseli dejstvo, da ima rad tako sadje kot zelenjavo. Obožuje mlečne izdelke in kot pravi fant, je absolutno nor tudi na meso.

In če se sedaj v Turčiji ustavimo na kebabu, čorbi, gozleme, pide, humusu, solati, naravnemu soku iz granatnih jabolk ali pomaranč… se ve, da sedaj naročamo za tri prave jedce. Opazovanje Rena pa je pri vsem njegovem navdušenju nad novimi okusi res pravi užitek.