Zdi se mi, da me vedno bolj privlačijo tista potovanja in destinacije, kjer se dobro je. Ne vem ali to dela moj emšo ali pa imam jaz vedno bolj rada dobro hrano. Kakorkoli že, dejstvo je, da smo vsi veliko bolj zadovoljni, če nove stvari raziskujemo s polnim želodčkom, kot pa da nam na poti vedno nepotešeno kruli.
Sama se na vseh potovanjih večinoma prehranjujem kar na ulici, saj je takšna ulična hrana najcenejša in če znamo pravilno izbrati, tudi najboljša. Sploh pa mi je ulična hrana všeč tudi zato, ker jo pred izbiro vedno lahko vidim in se tako še lažje odločim, kaj se bo znašlo na mojem jedilniku. Bolj kot je jed barvita, bolj vesela postajam. Je že res, da nam včasih na potovanju ulična hrana lahko zagode tudi s kakšno neprijetno želodčno težavo, a če se držimo šest osnovnih pravil, skoraj da ne moremo zgrešiti:
- Jejmo lokalno – najboljša je namreč tista hrana, ki je tipična za obiskano državo. Če mislite, da boste sredi Kitajske, kjer so doma rezanci in riž, dobili na krožnik prvovrsten biftek, se milo rečeno motite. No ja, seveda se tudi to lahko zgodi, a boste zanj morali oditi v bolj luksuzne (beri- dražje) restavracije, kjer so cene praviloma veliko višje, kot pa pri nas za enako vrsto jedi.
Na potovanju je najbolje jesti lokalno hrano (Pad Thai – potovanje po Tajski)
- Izbira restavracije/ stojnice – Najbolj varna izbira za dobro hrano je tista lokacija, kjer je veliko domačinov. Gneča pa nam pove tudi, da je hrana dobra in predvsem sveža.
Hrana na potovanju je najboljša tam, kjer je veliko domačinov (izleti v Istanbul)
- Izogibajmo se sladoledu in solatam – sladoled je ena najlažjih stvari, s čimer se na poti lahko zastrupimo. Solata pa sama po sebi ni kritična, a jo večina gostinskih lokalov umiva z vodo iz pipe, ki pa našim razvajenim želodcem lahko povzroča razne neprijetnosti. Jaz jo sicer vedno naročam in zaenkrat ter na srečo z njo še nisem imela nikakršnih problemov. Problematične znajo biti tudi omake oz. priloge v smislu majoneze, zato se je kdaj vredno nekoliko zadržati.
Tudi solate so na potovanju lahko razlog za želodčne težave (potovanje po Jordaniji)
- Pekoče ni nujno slabo – azijske, arabske, mehiške jedi… vsem je skupno to, da so precej začinjene in pekoče. Za naše brbončice zna to predstavljati pravo razdejanje, a dejstvo je, da dodajanje čilija služi tudi kot neke vrste razkužilo, ki uničuje bacile. Če že ne drugega, se lahko tolažite s tem, da zaradi čilija od bakterij vsekakor ne boste dobili želodčnih težav. Vsekakor pa si zapomnite to, da čez pekočo hrano nikakor z vodo, saj bo vse skupaj postalo še veliko huje. Da ublažite razgreta usta je najboljši kar navaden jogurt.
Čili lahko služi kot razkužilo hrani na potovanju, zato ga nikar ne zavračajte (potovanje po Šri Lanki)
- Meso (da ali ne) – težko posplošujem na vse ostale, ampak ponavadi jaz na potovanju ne jem mesa. Ne toliko zaradi higiene, kot to, da so države bogate z okusno in raznoliko zelenjavo ob katerih na meso niti ne pomislim. Res pa je tudi to, da večina prodajalcev z mesom ne pozna hladilnikov in tako kos mesa lahko več dni leži na vročem soncu in je obdan z nadležnimi muhami… Če se mesu na potovanju ne morete upreti, naj bo le to dobro pečeno oz. skuhano.
Meso je na potovanju lahko vprašljivo, a če je dobro pripravljeno, ne bi smelo biti prevelik problem (potovanje po Ugandi)
Malo za šalo in malo za res – če vas na potovanju grabi panika pred okužbo, pa vam še vedno preostanejo banane in drugo sadje, ki se ga lahko olupi. Nenazadnje, takšnega okusa pri eksotičnem sadju ne boste našli nikjer drugje, kot tam, kjer je z drevesa utrgano šele ko le-to dozori. Vredno je priložnost izkoristiti!
Najbolj varna hrana na potovanju je sadje, ki se ga lahko olupi (potovanje po Filipinih)
Več fotografij hrane po svetu in iz različnih potovanj, si lahko pogledate tukaj.
Če pa vas skrbi driska na potovanju ali druge zdravstvene težave in nesreče, si preberite več o tem v prispevku z naslovom Potovalna lekarna in zdravstveno zavarovanje za tujino.
res je: vedno jej isto hrano kot običajni smrtniki/lokalci – in tega pravila se vedno drživa;
vendar, ko takole hodim zadnje čase po NZ in AU, ne vem kaj bi rekla: fish in chips nekako moj želodec enostavno tega ne prenese, pa tudi na splošno je za poprečneža, ki se hrani na cesti hrana več ali manj tukaj ocvrta; tako, da ti na koncu ne preostane drugega kot kupovati le v marketu zelenjavo, če imaš možnost pa sam kaj skuhati; ampak poleg ZDA, NZ,AU, je bolj kriza za lokalno poceni hrano; drugje se je poceni in dobro … ali pa sem enostavno tako zbirčna ? :(;
Vesna, se strinjam – fish in chips je že po nekaj dnevih tudi pri meni povsem nezaželjen…. No ja,morda tale zgornji prispevek “hrana na potovanju” bolj drži za kakšno Azijo in J Ameriko ter morda Afriko in ne velja toliko za tiste “razvite” dežele.