
Poleg mogočnih mošej in barvitih bazarjev, je ena večjih Istanbul znamenitosti brez dvoma tudi hrana oz. tamkajšnja kulinarika. Poznam kar nekaj ljudi (med drugim tudi mene), ki se v Istanbul vedno znova radi vračajo prav zaradi široke ponudbe raznolikih okusov, ki jih med odkrivanjem mesta najdemo na vsakem koraku.
Glede na to, kako pomembna je hrana pravzaprav za Turke, in posledično temu tudi za Istanbul, je prav da o tem spregovorim nekaj več besed.
Lahko bi rekli, da v Istanbulu poznajo več načinov prehranjevanja, ki jih ločimo na ulično prehrano, fast food in klasično. Nikakor pa ne smemo pozabiti niti na sladice in pijačo!
Ulična prehrana v Istanbulu
Med ulično prehrano uvrščamo zlasti hrano, ki se prodaja na stojnicah ali “premikajočih” se prodajalcih, ki se ali s stojnicami na kolesih ali z ogromnimi pladnji na glavi, sprehajajo po mestu in iščejo kupce. Pravzaprav jim kupcev niti ni potrebno iskati, saj le-ti kar sami prihajajo do njih. Takšna ulična hrana je idealna za hitro malico in je seveda tudi najcenejša izbira. Najpogostejša ulična hrana v Istanbulu in celi Turčiji je:
- simiti – kruh posut s praženimi semeni sezama,
- pogače / poğaça – navadne (sade) ali polnjene s sirom (peynirli), črnimi olivami (zeytinli), mletim mesom (kıymalı),
- pečen kostanj (kestane),
- kuhana koruza (mısır)
- polnjene školjke (midye dolma)
- ribji kruh (balık ekmek) – popečena riba na žaru v kruhu, ki je izredno okusna, a malce previdnosti zaradi koščic ne bo odveč.
Hitra prehrana v Istanbulu
Hitra prehrana bi vsekakor lahko bila vsa ulična prehrana, a vendarle obstaja med njima majhna razlika in sicer v načinu postrežbe. Tukaj se namreč lahko med jedjo tudi usedemo pa čeprav na videz na majhne otroške stole in mizice. Visokim ljudem le-ti lahko povzročijo kar nekaj težav in ni važno kako zelo se trudimo, vedno bodo naše noge in z njimi kolena, nekoliko odveč. Med hitro prehrano je brez dvoma najbolj znan kebab, a zato nikar ne spreglejte še ostalih dobrot:
- kebab na sto in en način. Beseda kebab pravzaprav pomeni manjši kos mesa na žaru. Večinoma gre tukaj za goveje, piščančje meso ali ovčetina. Nekaj najpogostejših kebabov in meni tudi najljubših: İskender Kebap, Adana Kebap,Patlıcan Kebap in Şiş Kebap.
- döner kebab – tisti slavni kos mesa, ki se vrti na pokončni palici in vam ga postrežejo v kruhu ali jufki (dürüm).
- pide – turška pica, ki ima obliko čolnička in je lahko pripravljena z različnimi nadevi.
- lahmacun – povsem ploščata turška pica, ki je nadevana z mletim mesom, čebulo, paradižnikom, peteršiljem in začimbami. Zraven je ponavadi postrežena solata in rezine limone. Domačini jo jedo tako, da solato dodajo nanjo, pokapljajo z limoninim sokom in jo zvijejo v rolo.
- burek (börek) – mislim, da burek ne potrebuje posebnega predstavljanja. Tudi tukaj v Turčiji poznajo več vrst le-tega; špinačni, sirov, z mletim mesom ali krompirjem.
- mesne kroglice (köfte) – baje se naj bi najbolj okusne köfte dobile blizu Hagije Sofije (Sultanahmet Halk Köftecisi) in o njihovi kakovosti brez dvoma priča vedno dolga vrsta pred restavracijo, v katero prihajajo ljudje na mesne kroglice iz celega Istanbula. Restavracija obratuje že vse od leta 1920.
- kumpir – prav nič turško tradicionalnega, a na neturističnih področjih Istanbula je kumpir totaln HIT! gre za ogromen pečen krompir, ki ga prerežejo na pol, napolnijo s sirom in različnimi nadevi po vaši izbiri (francoska solata, olive, koruza, rdeča pesa, zelje, paradižnikova omaka, jajca, pečene hrenovke itd.). Odlična stvar in poziv našim kioskom s hitro prehrano!
Hrana v restavracijah
Restavracije v Istanbulu se med seboj lahko precej razlikujejo, a če niste občutljivi na domačine (kar glede na to, da ste popotnik, verjetno niste) je najbolj varna izbira tista, kjer se zadržujejo domačini. Če ne govorimo o prestižnih restavracij, so domačini zagotovilo, da boste tukaj jedli dobro in poceni. Veliko tamkajšnjih restavracij ima ponudbo glavnih jedi že pripravljeno in jo vidimo skozi “izložbeno okno”. Le-te vsebujejo raznorazne omake z zelenjavo in mesom. Zraven ponavadi postrežejo riž. Jedi, ki se največkrat znajdejo na vaših mizah pa so:
- meze – Turki ponavadi začnejo s hladnimi predjedmi, ki jim pravijo meze. Le-te so različne vrste, od takšnih z jogurtom, paradižnikom, do popečenih jajčevcev ali majhnih polnjenih sarmic. Najbolj popularna predjed pa je Cacık – podobno kot grški tadziki, le da tukaj dodajo še meto – izredno osvežilna stvar in sploh priporočljiva za vroče poletne dni!
- juha (çorba) – če ste ljubitelji juh, je Turčija in s tem Istanbul idealna, da svoj obrok začnete z eno izmed njih. V Turčiji so juhe celo tako popularne, da obstajajo posebne çorba hiše, kjer strežejo izključno le-te. Najbolj pogosta je juha z lečo.
- mantı (turški ravioli) – Potovanje po Turčiji, nikakor ne smete zaključiti dokler ne poskusite teh slavnih in ročno izdelanih “turških raviolov”, ki jih postrežejo v jogurtovi omaki. Ponavadi lahko izbirate med navadnimi in špinačnimi.
- gözleme – gre za nekakšno polnjeno palačinko/tortiljo, ki jo napolnijo po vašem okusu (krompir, sir, špinača, meso ali mešano) in popečejo pred vami. Za prste polizat!
Sladice
Kljub temu, da po vsakem obroku pokamo po šivih, pa se vendarle vedno najde nekaj prostora za kakšno turško sladico. Sladkih stvari imajo ogromno in na vsakem koraku so slaščičarne, ki se nas s privlačnimi izložbenimi okni trudijo pritegniti na pokušanje. Priznam, dobro jim uspeva in kljub temu, da je Istanbul moje najljubše mesto, sem po eni strani vesela, da ne živim tukaj – lahko vam povem le, da se ne bi dobro končalo. 😉
Najpogostejše sladice v Turčiji pa so:
- baklave – lahko bi rekli, da v Turčiji poznajo baklave na sto in en način. Za osnovo pa je seveda vedno listnato testo, polnjeno z raznimi oreščki (brez pistacije ne gre) in sladkano z medom. Verjeli ali ne, ampak obstaja celo čokoladna baklava in če ste ljubitelji čokolade, jo morate obvezno poskusiti!
- lokum (ratluk oz. turkish delight) – ki je prepoznavni znak Turčije in je narejen kot žele v različnih barvah, ki vsebuje oreščke in je ponavadi posut s sladkorjem v prahu. Modernejše oblike pa so prekrite tudi s kokosovo moko ali celo rožnimi listi.
- pudingi – pisani in raznoliki ter resnično za vsak okus
- mlečni riž
Pijača
Čeprav je izraz “turška kava” prišel iz Turčije, pa se tukaj veliko bolj pogosto pije čaj. Postrežen je v majhnih simpatičnih steklenih skodelicah in pije se povsod! Pitje čaja je za Turke pravzaprav družaben dogodek, zato povabila na čaj nikakor ne gre zavrniti. Poleg čaja je izredno popularen tudi ajran – tekoči slan jogurt, ki se ga največkrat pije pri obroku ali služi kot nekakšna hitra malica. Ulice Istanbula pa bodo očarale tudi vse ljubitelje sveže stisnjenih sokov, saj tovrstnih prodajalcev nikjer ne manjka. Izbirate lahko med sadnimi in zelenjavnimi sokovi, a najbolj pogosta sta vsekakor sveže stisnjen pomarančni sok in sok granatnega jabolka. Zadnja, a nič manj turška stvar (pa čeprav je prevladujoča vera v Turčiji islam), je tudi rakı, ki jo mnogi poznamo pod imenom rakija oz. žganje in se pri dodajanju vode obarva v belo barvo.
Kulinarika v Turčiji res predstavlja poglavje zase in vsem tistim, ki tam še niste bili, vam potovanje tja priporočam že zaradi izvrstne in raznolike ponudbe. Za razvajanje borbončič in doživetje drugačnega sveta niti ni potrebno iti tako “daleč”, saj je dovolj že izlet v Istanbul, do katerega nas ločita zgolj dve uri leta.
Raznolikost, bližina, neverjetna zgodovina in okusna kulinarika pa so ponavadi glavni razlogi, da se ljudje v Istanbul zaljubijo in se tja vedno znova vračajo… Če ne drugega vedo, da tam nikakor ne bodo ostali lačni! 🙂
Mene pa zanima kakšna so cene za hrano in ostalo v Turčiji
Za prvi maj mislim obiskati Lakijo (8 dni)-potovanje iz kraja v kraj ! Kaj naj vzamem sabo € ali Turške lira (upam ,da se jih da dobiti pri nas)
Za vsak odgovor se že vnaprej zhvaljujem
Sandro
Pozdravljen Sandro,
Turčija je ugodna – sploh izven tipičnih turističnih smeri … Če greš v pekarno po kruh je cena običajno 1 TL, turški čaj 2 TL, kebab okoli 7 TL, simit (tista njihova presta s sezamom) 1,5 TL, predjedi tam okoli 8-10 TL, manti (njihove polnjene testenine) cca 20 TL, pivo 10-15 TL… Mi smo nekje za kosila dajali 15-40 TL (odvisno kaj smo jedli… ampak npr. 2x gozleme, 2x čaj, 2x 0,5l vode, solata…včasih še 2x juha ali 2x pide). To so cene izven istanbula in iz septembra 2017.
Smo pa mi imeli s seboj evre in je šla menjava čisto OK čez 😉 LP, Nina
Saj nekaj več informacij bo tudi še prišlo na blog iz našega potovanja v septembru 2017… upam, da nama znese v roku enega meseca vse pripravit, tako da malo počekiraj… Likija bo tudi notri 😉
Ma zlata si 🙂
Če lahko, z veseljem pomagam 😉
Zivijo Nina
Ponovno jaz-
Zaminma me nasledje -konec aprila potujeva z partnerico v Likijo-8dni potovanja in ogledov-pa bi rabil tvoj nasvet!Ne vem kako z hrano,ker je v paketu samo zajtrk-zanima me ali se splača palčati še 100€ na osebo za večerjo,ali bi si sama kaj našla-Mučos hvala za odgovor Sandro
p.s. odlično vse kar napišeš !!!
Sandro, živjo! Hmmm, koliko večerij je to potem – 7? Je pa ni veliko – mislim v hotelu boš imel itak ogromno izbiro raznoraznih jedi in boš lahko probal kar ti poželi srce… Če boš šel pa ven jesti boš pa pač izbral eno, morda dve jedi in je to to… Bo bolj pristno, privarčeval boš tudi nekaj, je pa čisto odvisno, kako se tebi zdi bolj fajn… Midva sva npr. za večerje jedla kar kakšno juho pa pide ali gozleme…nič pretiranega… Sva pa kosilo jedla bolj konkretno včasih…včasih pa tudi samo ogromno skledo paradižnikove solate… Sicer pa – mogoče se ti vseeno splača jesti večerjo v hotelu, kosilo pa kje zunaj mimo grede… Starša gresta aprila tudi za teden dni z agencijo v Turčijo pa sem jima npr svetovala, naj si vzameta večerjo…sama pa jo verjetno niti ne bi vzela… odvisno kaj je tebi bolj pri srcu… Težko rečem to ja, to ne, ker vaju ne poznam 😉
Živjo še enkrat. Sem ravnokar govorila z mamo – gresta to verjetno preko Nikal agencije? Nekaj let nazaj sta šla starša z njimi po Likiji in sta rekla, da je bilo kar prav, da sta vzela večerjo, ker so bili hoteli običajno izven središč pa bi bilo malo težje najti kaj za jest… Tako da če še nisem prepozna, bo morda tole z večerjo res bolje. 😉