Pred našim potovanjem na Jukatan si nisem znala niti predstavljati kaj vse nam bo ta mehiški polotok ponudil. Verjetno je tudi to razlog, da smo nad njim vedno bolj presenečeni. Zdi se, da za vsakim prevoženim kilometrom leži nekaj novega in lepega.
S tem ko smo zapustili kolonialno mesto Campeche, smo si privoščili nekaj morskega odklopa. Ren resnično uživa v vodi – sploh ker je ta zelo plitva in tako lahko sam teče ob obali in čofota v prijetno toplem morju.
Za naslednjo postojanko smo si tako izbrali manj turistično oblegan Celestun. Idilična podoba z belo peščeno plažo in nekaj palm nas je povsem očarala. Verjetno tudi po zaslugi peščice tujih turistov. Morje sicer ni imelo tiste tipične turkizne barve, a je bilo v nasprotju z Riviero Mayo čistejše in z manj algami.
Čeprav je bilo prav morje pravi razlog za obisk Celestuna pa smo odšli tja tudi zaradi tamkajšnje lagune oziroma reke, kjer se naj bi nahajale jate flamingov. S čolnom smo se tako odpravili na dobro uro trajajoč izlet in upali, da bomo kakšnega flaminga videli tudi sami. In res…pred nami se je kar naenkrat pojavila jata teh elegantnih roza ptičev… Sicer sem sama upala na še kaj več, a glede nato, da je mesec november šele tisti čas, ko se sem začnejo priseljevati jate, smo bili verjetno lahko veseli, da smo katero sploh že videli.
Ne glede na količino videnih flamingov, pa je bil izlet simpatičen tudi zaradi vožnje skozi mangrove. Na enem predelu, kjer skozenj poteka lesena brv, smo se lahko po njej še sprehodili.
Po krajšem počitniškem odklopu smo se napotili v notranjost polotoka Jukatan, kjer smo se za eno noč ustavili v majhnem kraju, ne daleč od znamenite Chichen Itze – majevskega mesteca z znamenito piramido, ki je uvrščena med osem čudes sveta. Ker smo želeli biti tam čim bolj zgodaj zjutraj, smo si hotel našli le nekaj minut vožnje stran. Tako smo jo v vsem svojem sijaju, pa čeprav med oblaki in deževnimi kapljami, lahko videli še pred množico avtobusnih skupin.
Eno popoldne smo preživeli tudi v kraju Valladolid. Mestece je precej spominjalo na Campeche, s tem, da je bilo Campeche veliko lepše in bolj vredno postanka. A vendarle se je tukaj vredno ustaviti oziroma vsaj zapeljati skozi zaradi znamenitih cenot – vodnih jam s sladko vodo, ki so majem pravzaprav služile kot vir preživetja sredi tropskega gozda. Cenote se drugače najdejo po celem polotoku Jukatan in ne samo v okolici mesta Valladolid.
Zaradi Renove starosti sva se s Simonom že doma odločila, da si ogledamo le eno cenote – izbrali smo Cenote Suytun. Cenote so sicer primerne za kopanje, ampak s tako majhnim otrokom smo naš čas raje preživeli na plaži, kjer se je lahko samostojno igral, kot pa bi bil v vodi v cenotah vedno samo v najinih rokah.
Dih jemajoča vodna jama – Cenote Suytun (Jukatan, Mehika)
Kakorkoli že, cenote Suytun nas je navdušil… voda, igra svetlobe in prava čarobnost so bili glavni razlogi, ki so nas tako prevzeli. Če se še kdaj znajdemo na polotoku Jukatan, bomo obisk cenot zagotovo dodali visoko na naš seznam ogledov.
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.