
Misel o kajaku, nama je že nekaj časa okupirala glavo. Kdaj se bo znašel med nama, je bilo zgolj vprašanje časa. Nekako sva si s kajakom želela popestriti najine izlete in potovanja. Poleg dodatne rekracije, je bil glavni razlog za nakup tudi ta, da bova s pomočjo njega lahko videla obiskani kraj še iz druge perspektive. Če se bo le-ta seveda nahajal ob vodi.
Pogled iz vode na kopno je vedno povsem drugačno doživetje, kot se zgolj sprehajati vzdolž vode in vanjo namakati noge. Kraj dobi s tem povsem novo podobo, ki lahko pomaga k razumevanju tamkajšnjega življenja.
Če le lahko najraje kupujeva slovensko, saj so naši izdelki vedno izredno kvalitetni. Tudi pri nakupu kajaka, sva se obrnila na slovenskega proizvajalca. Podjetje Roto namreč različne vrste kajakov in kanujev prodaja ne le v Sloveniji, ampak praktično po celem svetu.
Končno sva dočakala dan, ko sva kajak dobila domov, kupila še vesla in načrtovanje prvega izleta se je začelo. Ker sva se s kajakom pravzaprav prvič resno spopadla, sva poiskala najbližje primerno mesto. Reka Ljubljanica je bila kot nalašč za najino prvo preizkušnjo in sončen ter topel dan je bil popoln za to.
Zaradi pomanjkanja veslaške kondicije sva sicer odšla le od Vrhnike do Podpeči in nazaj, a za prvič je bilo več kot dovolj. Roke bodo zagotovo jutri terjale svoj davek, a z nestrpnostjo pričakujeva nove veslaške kilometre. Kljub krajši turi, pa je bilo lepo opazovati življenje ob Ljubljanici. Vse polno je bilo raznih ptičev, med katerimi so naju najbolj očarale čaplje, nutrij in celo srn, ki so prišle k vodi lajšati svojo žejo.
Sonček, voda in dobra volja… Je sploh lahko še kaj lepšega? Dan je bil idealen in komaj čakava na naslednji izlet, ki bo zagotovo nadgradnja temu na Ljubljanici.
Naključno sem odkril vajino stran na spletu – navdušen sem nad vsebino. tudi v naši družini si že nekaj let lastimo prav tak kajak kot vidva, celo barva je enaka – neverjetno ampak tudi vesla imamo BICova. Veliko smo že preveslali – po Ljubljanici, Bohinju, predvsem po po dalmatinski obali – naš kajak gre vedno z nami (opremili smo ga tudi s krovnico in transportnim vozičkom, v planu pa je še krmilo in jadro…). Kajak se je izkazal za sicer ne preveč hitrega, zato pa zelo stabilnega in trpežnega.
Z navdušenjem prebiram vajine popotne izkušnje in se spominjam skoraj dvajset let nazaj, ko sva midva, takrat še kot fant in dekle, s starim motorjem in skromnim proračunom odkrivala najprej Dalmacijo, potem pa še Evropo, tja do Španije in Grčije. Tudi z otroci, pet se jih je nabralo, se odpravimo na krajša potovanja. Spomladi smo bili nekaj dni v Rimu in so se otroci izkazali za zelo dobre in trpežne popotnike. Prebral sem vajin opis poti po Toskani – zelo me mika – morda pa se odpravimo za prvi maj…
Želim vama še veliko lepih poti in volje do pisanja bloga!
LP
Peter
Pozdravljen Peter,
kako lepo je bilo prebrati vaše sporočilo. Prav takšni kot vi nama dajete še več zagona in motivacije za najino pisanje. Ni lepšega kot to, da se nekdo odpravi po tvojih oz. podobnih stopinjah, ker si ga z zapisom tako navdušil.
Drugače pa kapo dol – pet otrok – pa pravijo, da se z otroki nikamor ne da! Vse lepo tudi vam in čim več lepih skupnih dogodivščin vama želiva! 🙂
Nina in Simon