Kako se spremenijo potovanja v nosečnosti?

Če vaša nosečnost poteka brez problema, ni razloga, da bi ostajali doma. Vsaj jaz nisem. So pa seveda bila vsa potovanja v nosečnosti, drugačna, kot tista, ko sva s Simonom raziskovala v dvoje oziroma brez mojega povečanega bušija.

Pravzaprav se je že vsako potovanje v nosečnosti nekoliko razlikovalo od enega do drugega, na kar je vplival predvsem čas nosečnosti. Prvo trimesečje je zaznamovalo spanje, saj sem spala tudi po 14 ur v kosu, drugo trimesečje je bilo vse v znamenju hrane, v tretjem pa sem rabila precej več počitka in postojank za stranišče.

Katere pa so bile res tiste največje razlike, ki sem jih včasih kar malce v smehu opazila pri sebi?

• Skrb za malčka

V prvi vrsti, sem pred vsako odločitvijo za potovanje počakala na pregled pri ginekologu, ki je potrdil, da je z najinim malčkom in mano vse vredu. Ko sem dobila zeleno luč, ni bilo ovir, da se ne bi šlo na pot.

• Tempo

Ne glede na to, v katerem tromesečju sva potovala, se je tempo prilagajal meni in mojemu počutju. Težko je razumeti, a kakšen dan sem pregorevala od navala energije, kakšen dan pa sem se vlekla kot megla. Prav zato na nobenem potovanju v nosečnosti nisva imela nekega fiksnega načrta po dnevih in sva vse skupaj prilagajala mojemu počutju.

• Počitek

Ne glede na dolžino moje nosečnosti, sem potrebovala nek počitek. Na začetku je bilo to zaradi ekstremne zaspanosti (ponavadi sem zaspala že ob sedmih zvečer in spala vsaj do osmih zjutraj in to v enem samem kosu). Kasneje pa je dodatna teža zahtevala svoje in se je bilo potrebno večkrat ustaviti, kam usesti in malo počiti. Najbolj intenzivno je bilo to počivanje s postanki v zadnjem, tretjem tromesečju, a tako pač to je.

• Lakota

Že pred nosečnostjo sem imela navado pogosto jesti, ampak z nosečnostjo je res prišla tista kriza z lakoto. V trenutku sem postala lačna in hrano sem hotela / morala dobiti TAKOJ. Sledil je kakšen mesec, ko sem bila non-stop neustavljivo lačna in se tako navadila, da imam s seboj vedno nekaj za pod zob. Drugače pa sem se na potovanjih skušala čim bolj držati, da se je jedlo večkrat in po malem ter da sem na dan zaužila vsaj en topel obrok.

• Obisk stranišč

O ja, tole s stranišči je včasih res zapletalo stvar, sploh v zadnjem, tretjem tromesečju, ko je malček pritiskal na mehur. Res je, da se mora v nosečnosti veliko piti in da so že zaradi tega obiski stranišč bolj pogosti, ampak ko se začne pritiskanje na mehur, čutiš potrebo, da te lulat večkrat na uro. Realnost je sicer taka, da več kot nekaj kapljic ne izstisneš iz sebe, ampak stranišča enostavno ne moreš izpustiti, ker je občutek tak, da se boš polula kar v hlače. No in tako, sva se s Simonom veliko ustavljala… Do enega sedmega meseca ni bilo nobene panike tudi z naravo, ampak z večanjem bušija, je bilo počepanje in potem vstajanje vedno bolj zapletena stvar. Na koncu sva se pač ustavila nekje na pijači, da sem jaz opravila dve muhi na en mah – šla na stranišče in se še malo odpočila.

• Bolečine v križu

Bolečine v križu so me matrale skoraj od vsega začetka nosečnosti, zato sem vedela, da se bo z večanjem bušija vse skupaj le še slabšalo. Malo mi je pomagala telovadba (pravilne vaje za križ v nosečnosti), a ko sva spala v avtu, to niti ni bilo izvedljivo. Povrhu vsega pa sem na hrbtu prenašala še svoj nahrbtnik (ne tisti potovalni), ki je po več urah zahteval svoj davek. Tudi zato so bili počitki obvezni. A nisem se dala, se je pa zato zagotovo skrajšal dnevni čas raziskovanja.

• Fotografiranje

Nikoli se nisem marala pretirano fotografirati, a ko sem potovala z bušijem, sem se vedno hotela fotografirati in to seveda tako, da se je videl buši. Sedaj, ko imam trebuh res že velik, saj sem tik pred koncem nosečnosti, se prav smejim mojim začetnim nosečniškim fotografijam, saj se trebušček komaj opazi, a takrat se mi je zdelo, da imam že zelo velik trebuh.

• Igrala

Smešno, kako sem na vseh potovanjih v nosečnosti začela opažati otroška igrala in znamenitosti, ki so primerne za otroke. Prej nisem temu nikoli posvečala veliko pozornosti, sedaj pa sem vse nekako že začela usmerjati v potovanja z otrokom.

Potovanja v nosečnosti se zagotovo spremenijo, a zame to ni nikoli predstavljalo ovire (na srečo tudi zaradi nosečnosti brez težav). Enostavno sva potovanje prilagodila meni in mojemu počutju in prav nič nama ni manjkalo. Zato se veselite vašega rastočega bušija, saj se vse da, če se hoče in če vam zdravje dobro služi. Pa srečno!

*V nosečnosti pa nikakor ne pozabite na zdravstveno zavarovanje za tujino (Midva imava sklenjeno kar pri zavarovalnici Vzajemna). Splošni pregledi v nosečnosti to zdravstveno zavarovanje sicer ne krije, a če se zgodi kaj hujšega in je s tem ogroženo življenje vas ali otroka/ploda, boste za zdravstveno zavarovanje za tujino zelo hvaležne.