
Danes se je začel že naš četrti dan na mehiškem polotoku Jukatan. Medtem ko se po tropski nevihti vozimo proti laguni Bacalar in s tem zapuščamo mesto Tulum, se počasi poslavljamo tudi od najbolj turistično obiskanega dela polotoka Jukatan – majevske riviere.
Prve dneve smo preživeli bolj ležerno in niti ne toliko popotniško. Malo zaradi Rena, malo zaradi naju. Od 24-urnega potovanja do Cancuna ter polnega urnika doma pred odhodom, smo se želeli najprej nekoliko odpočiti.
Takoj po pristanku smo si za bazo izbrali simpatično ribiško vasico Puerto Morelos ter uživali v hotelu na plaži (Hacienda Puerto Morelos – ker smo prišli tja ponoči je bila skoraj edina s 24-urno recepcijo) in se tako že zjutraj naužili mehiškega toplega sonca ter noge namočili v karibsko morje. Žal je obala »umazana« z algami, ampak nas to ni kaj dosti motilo, sploh pa ne Rena, ki nikakor ni hotel iz vode. Poleg tega pa vsako jutro na plaži odstranijo alge, ki so se ponoči nabrale na obali.
Pot smo potem nadaljevali do izredno turističnega kraja Playa Del Carmen. Ker potujemo izven glavne sezone, turistov še niti ni bilo toliko, a se je vseeno že precej dogajalo. Playa Del Carmen ne izgleda prav nič mehiško, sploh pa ne tamkajšnja peta avenija / ulica, kjer mrgoli restavracij, barov in trgovin. Ne manjka niti velik nakupovalni center, ki se ga ne bi sramovali niti v bolj razvitih državah.
Eno popoldne in ena noč, sicer v lepem hotelčku Bosque Caribe, je bila dovolj v Playa Del Carmen za nas in sledil je Tulum. Tulum je bolj ali manj znan zaradi tamkajšnjih majevskih ruševin – edinih, ki se nahajajo ob morju, zato jih tudi mi nismo izpustili. Najprej smo jih želeli obiskati takoj ob odprtju, da se izognemo vročini in gneči, a ker nam dodaten dan Playa Del Carmen ni dišal, smo se tako v Tulumu znašli sredi največje vročine. Sončna krema in dolgi rokavi ter kapa za Rena so bili obvezna oprema. Turistov je bilo na ruševinah že veliko, a verjetno še vedno veliko manj kot pa, če bi jih obiskali v najbolj turistično popularnih mesecih (december, januar, februar). Priznam, zaradi vročine se nismo zadržali pretirano dolgo, ampak s skoraj dvoletnikom, si za ogled »kamnov« tako ali tako nisva upala računati na veliko časa.
Popoldne smo tako preživeli v mestu Tulum, kjer bi lahko turiste in popotnike prešteli na prste ene roke. Ampak prav to se je pravzaprav izkazalo za super odločitev. Turistični kraj Tulum, smo namreč doživeli povsem lokalno… sploh z obiskom večjega trga v večernih urah, kjer se je gnetlo domačinov.
Posedanje na klopcah, sladkanje z nekakšnimi palačinkami, igranje na otroških igralih, ogled košarkarske tekme ter poslušanje glasnega ptičjega petja, nam je vsekakor sporočalo, da se je bilo tudi v Tulumu vredno, vsaj nam, ustaviti za eno noč (hotel Corazon de Jade). Čas smo izkoristili za okušanje mehiških dobrot in spoznavanje lokalnega vzdušja, ki ti hitro lahko zleze pod kožo.
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.