Trenutne razmere v Maroku v času pandemije Covid-19

Trenutne razmere v Maroku v času pandemije z novim koronavirusom COVID-19, kot jih vidi Slovenka Andreja, ki živi v obmorskem kraju Tamraght.

Z Andrejo sva se spoznali na tečaju popotne fotografije in čeprav je bolj ali manj v tujini (od Kanade, Nove Zelandije, Indije in trenutno Maroka), sva nekako uspeli obdržati stike. O svojih popotniških dogodivščinah piše tudi na blogu www.adventurous-journeys.com.

Maroko v času pandemije COVID-19

  • Koliko časa že živiš v Maroku in zakaj si se tja preselila?

V Maroko sem prispela septembra 2019. Tukaj sem imela namen ostati en mesec ali dva, potem pa sem se odločila, da ostanem do konca turistične sezone. Delam namreč v turizmu in v surf šolah učim jogo. Kraj mi je bil všeč, priložnosti za poučevanje pa ogromno, pa sem si rekla, zakaj pa ne? Pa še na toplem bom čez zimo.

  • S čim se v Maroku ukvarjaš?

Sem sem prišla, da bi poglobila svoje izkušnje učenja joge. V Sloveniji ni bilo veliko priložnosti, zato sem se odločila, da poskusim v tujini. Maroko se mi je zdel dobra izbira, saj sem državo že nekoliko poznala, prav tako so bile potrebe po joga učiteljih tukaj kar precejšnje. Takole na hitro bi rekla, da nas je bilo vsaj 50 na območju Tamraghta, kjer živim jaz. Gre za manjši kraj, severno od Agadirja, ki je poleg Taghazouta znan po valovih, kjer se je dokaj enostavno naučiti surfati. Šole za surfanje so tukaj v zadnjem desetletju zrastle kot gobe po dežju. Ko ne učim joge, se udeležujem joge in joga delavnic v lokalnem studiu, surfam ali grem na kakšen izlet v okoliške kraje. 

  • Kakšne so razmere trenutno pri vas? Se kaj izboljšuje stanje in zmanjšujejo ukrepi?

Stanje v Maroku je precej boljše kot v Evropi, to je tudi eden od razlogov, da sem ostala tukaj. Maroko je sprejel vse ukrepe istočasno kot evropske države, ampak primerov tukaj je bilo precej manj, kot recimo v Španiji ali Franciji. Maroko namreč sledi ukrepom Francije. Istočasno, ko so se zaprle meje v Evropi, je tudi Maroko zaprl svoje meje in sprejel določene ukrepe kot je policijska ura, prepovedano zadrževanje na javnih krajih, obvezno nošenje mask itn. Stanje se že nekaj tednov izboljšuje, vsi ukrepi bodo veljali še do 20. maja, po tem datumu naj ne bi bili več v izrednem stanju, vendar bodo ohranili nekatere ukrepe, kot je nošenje zaščitne maske. Seveda se močno razlikuje stanje v večjih mestih na severu, kjer so imeli tudi največ okuženih. Jaz na srečo živim v pokrajini, kjer smo imeli le okoli 50 primerov, prav tako nobenega novega primera v zadnjem tednu. Stanje v mestih je precej slabše, tam je tudi nadzor nad prebivalci precej večji. Na cestah so policija in vojska, ki nadzorujejo državljane. Tukaj je stanje precej boljše, policijo komaj kdaj vidimo, razen, če gremo po večjih nakupih v Agadir. Policijske kontrole so namreč pred vsakim večjim mestom, vsi pa moramo pri sebi nositi posebne dovolilnice.

  • Kako to doživljajo domačini – jih je strah, so nestrpni v čakanju ali se striktno držijo navodil?

Kraji, ki živijo od turizma, so precej prizadeti. Tamraght, kjer živim jaz, je praktično prazen. Pred zaprtjem mednarodnih mej je to območje zapustilo na tisoče turistov. Čez noč so službe tako izgubili praktično vsi, ki delajo v turizmu – od surf inštruktorjev, do prodajalcev oreščkov na plaži. Maroko je zelo strog do kršiteljev – na dan namreč aretirajo od dva do tri tisoč ljudi, ki se ne držijo ukrepov. Seveda pa kot sem že omenila, je nadzor na podeželju precej bolj ohlapen kot pa v večjih mestih. So pa tukaj predvsem aretirali domačine surferje, ki so se kljub prepovedi podali na valove. Plaže policija nadzoruje s štirikolesniki in tudi z droni. 

  • Kakšne so napovedi za tamkajšnji turizem in turistično sezono? Se pričakuje znižanje ali zvišanje cen? Manj ponudbe in s tem konkurence zaradi propada kakšnih ponudnikov?

Nihče si ne upa dajati konkretnih napovedi, se je pa turistična sezona pri nas na obali končala 20. marca, ko so razglasili izredno stanje, in ko so svoja vrata morale zapreti surf šole, hoteli in restavracije. Nekatere surf šole so že razglasile, da bodo ponovno začele obratovati šele septembra, ko vsi upamo, da se bo turistična sezona začela s prihodom prvih turistov. Surferska sezona se tukaj običajno sicer zaključi maja ali junija, ko začne pihat veter, ki ni ugoden za valove. Takrat so valovi manjši in neprimerni za surfanje. Tudi temperature so precej višje in manj ugodne za evropske turiste. Maroko se poleti zanaša predvsem na domače lokalne turiste, ki iz celine pridejo na obalo. In nič drugače ne bo niti letos. Kdaj se bodo v Maroko vrnili turisti iz Evrope, ne ve nihče.

  • Misliš, da bodo domačini tuje goste sprejeli z navdušenjem ali z zadržanostjo? Preden je bila razglašena pandemija, so nekateri popotniki iz določenih držav že poročali o strahu do njih s strani domačinov – niso jim pustili spanja v hotelih, odklanjali prevoz z avtobusi itd.

Tisti domačini, ki delajo v turizmu, komaj čakajo da se meje spet odprejo, in da se turisti vrnejo v državo. Tudi sama sem slišala za incidente, ko so bili domačini verbalno pa tudi fizično nasilni do turistov, vendar pa poznamo tudi zgodbe, ko so surf šole odprle svoja vrata tistim, ki niso imeli prenočišča. Jaz slabih izkušenj nimam, se je pa stanje precej umirilo. Vsi so se sprijaznili s situacijo in menim, da ne krivijo več turistov iz Evrope za nastalo stanje v državi. 

  • Kaj bo prva stvar, ki jo boš naredila po koncu pandemije in strogih ukrepov?

Usedla se bom na avtobus in obiskala Essaouiro. Obisk tega slikovitega kraja, znanega po umetnikih in glasbi, sem kar odlašala skozi celo sezono. No sedaj pa sem videla, da s tovrstnimi stvarmi ni za odlašati ampak da jih je za uresničiti, dokler sploh še imamo priložnost. Seveda pa se bom, takoj ko bo mogoče, vrnila v Slovenijo. Moj namen je bil namreč preživeti poletje doma. 

  • Kaj priporočaš, da mora vsak popotnik narediti / doživeti / obiskati, ki pride v Maroko?

Maroko je izredno raznolika in slikovita država, ki obiskovalcem ponuja nešteto možnosti. Mene je zelo navdušilo modro mesto Chefchaouen, neskončne peščene plaže, najbolj znana je Leghzira. Ker smo Slovenci bolj pohodniške narave bi priporočala tudi obisk najvišje gore Maroka, Jebel Toubkal. Če obiščete Fez in njegovo staro mestno jedro se z malo domišljije lahko vrnete nekaj stoletij v preteklost. Izredno popularni so tudi izleti v Saharo, kjer lahko kampirate več dni ali pa se tja odpravite le za en dan. Predvsem pa bi rekla, naj se ljudje čim manj zadržujejo v večjih mestih in naj se raje podajo na podeželje, v berberske vasice, kjer zares lahko vidimo, kako živijo prebivalci Maroka.