Potovanje v Albanijo z avtom

Znamenitosti v Albaniji, ki vam bodo pokazale, zakaj je potovanje v Albanijo letošnji hit poletja. Ne samo zaradi koronskih omejitev (v Albaniji jih namreč ni), verjamem namreč, da je Albanija popularna tudi zaradi države same.

Letos sva se po osmih letih s Simonom ponovno znašla v Albaniji. Ker je bilo to najino drugo potovanje v Albanijo z avtom, smo se tokrat osredotočali na znamenitosti in kraje, ki jih še nismo obiskali. A ker sva v dveh obiskih vendarle nekako dobila širšo sliko države, bo tokratni prispevek namenjen prav najboljšim znamenitostim Albanije.

Albanija ima cel kup znamenitosti, a kaj se resnično splača obiskati?

Najboljše znamenitosti v Albaniji, ki jih ne gre prezreti

Bunkerji

Albaniji ne pravijo zaman dežela bunkerjev. Res je, da jih dandanes ne opazimo toliko kot smo jih pred leti, a vsak, ki se bo vsaj malce ozrl naokrog jih bo uspel našteti nekaj. Nekateri pravijo, da je bilo med leti 1967 in 1986, ko je bila v državi bunkerizacija, zgrajenih toliko, da bi lahko vsak prebivalec imel enega. Spet drugi pravijo, da jih je bilo zgrajenih »zgolj« med 200.000 in 300.00. Večina jih sedaj propada, nekateri so preurejeni v hleve, kavarnice, spet drugi so porisani. Iz ogromnega bunkerja v Tirani pa so naredili kar muzej Bunk’Art oziroma nekakšen umetniški center. Sami si ga sicer nismo ogledali, a po pričevanjih je vreden gužvanja po glavnem mestu. Bunker ima 106 sob, ki se raztezajo po petih nadstropjih pod zemljo. Mi ga imamo na piki za naše naslednje potovanje v Albanijo.

Antični ostanki

Albanija je bila v zgodovini večkrat osvojena in še dandanes v državi vidimo ostanke različnih obdobij. Največ je grško-rimskih ostankov, med katerimi se najbolj splača ogledati Butrint na skrajnem jugu države – blizu meje z Grčijo. Butrint je vse od leta 1992 pod Unesco zaščito, saj velja za najpomembnejše arheološko najdišče v Albaniji.

Na nekaterih področjih pa lahko občudujemo tudi turške mostove oziroma hudičeve mostove. Vpliv otomanskega cesarstva najdemo tudi v veroizpovedi prebivalstva – večina prebivalstva je namreč muslimanov. 

Tirana in ostala mesta

Poleg glavnega mesta, kamor obiskovalci večinoma zaidejo zaradi tamkajšnjega glavnega trga, poimenovanega po narodnem heroju Skanderbeu, ima glavno mesto Albanije še nekaj adutov v rokavu. Res je, da je tamkajšnji promet najbolj kaotičen in da so zanj potrebni dobri živci, je prestolnico zanimivo obiskati še zaradi muzeja Bunk’Art, Piramide (njen namen je bil v njem postaviti muzej diktatorju Enverju Hodži, a še dandanes ne vedo točno, kaj bi s to zgradbo naredili), najdaljše gondole na Balkanu – Dajti Ekspres.

Bolj kot Tirana pa so mene očarala manjša mesta, sploh tista, ki te s svojo podobo popeljejo daleč nazaj v zgodovino. Albanija ima tako tri zgodovinska mesteca, ki jih nikakor ne smete prezreti na vašem potovanju:

  • Berat – mesto tisočerih oken, zgrajeno v tipičnem otomanskem stilu, ki je pod Unesco zaščito.
  • Kruje – nekoč prestolnica Albanskega kraljestva je sedaj magnet za turiste predvsem zaradi simpatičnega bazarja, kjer vam nakup spominkov ne uide.
  • Gjirokastra – rojstni kraj diktatorja / komunističnega voditelja Enverja Hodže, ki je zaradi dobre ohranjenosti osmanskega izgleda, uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.

Vasice

V manj turistično obleganih vasicah lahko najdemo še tisti pravi vaški utrip, ki pa se zaradi boljših cestnih povezav, vendarle spreminjajo s svetlobno hitrostjo.

Eno najlepših vasic – Teth, ki je bila še lansko leto odrezana od sveta, so letos (2021) začeli povezovati s široko asfaltirano cesto. Odročnost in divja lepota, ki je bila rezervirana le za pohodnike in obiskovalce s 4×4 prevozom, se bo kmalu končala. Glede na hitrost gradnje ceste, bodo verjetno v vas že naslednje leto vozili avtobusi, polni turistov. Res me zanima, kako zelo se bo to poznalo na ljudeh in izgledu. Že sedaj je v vasi kar nekaj kampov, majhnih lokalnih hotelčkov in restavracij.

Vas pa je poleg neokrnjene narave, številnih pohodniških poti, dih jemajočih razgledov, počasnega življenja, vredno obiskati tudi zaradi tamkajšnjega modrega očesa.

Modro oko

Velik simbolni pomen ima modro oko v Turčiji in ker je Osmanski imperij segal tudi v Albanijo, so modra očesa tudi tukaj zelo popularna. Ljudje namreč verjamejo, da modro oko nase prevzame slabe govorice in zlo namene drugih. V Albaniji pa tudi v naravi najdemo dve modri očesi – v bližini Gjirokastra je tisti bolj popularen in obiskan, ki pa je letos že zagrajen z zapornico ter je za ogled potrebno plačati vstopnino. Drugega, večjega, lepšega in na srečo zaenkrat še bolj odročnega ter brezplačnega pa najdemo v bližini vasice Teth. Le-ta je dosegljiv le peš – v kolikor nimate 4×4 prevoza se boste že iz vasice morali do tja podati peš. Če potujete s 4×4 ali pa ga v vasi najamete, pa vas bo ta pripeljal do pešpoti, od koder računajte še med 45-60 minut enostavne hoje. Priporočam, da si malico in pijačo vzamete s seboj, čeprav je tik ob modrem očesu postavljena neka lokalna restavracija / lokal.

Jezera

V Albaniji najdemo kar nekaj jezer, ki jih počasi spreminjajo v turistične namene. Najbolj znano je gotovo Skadersko in Ohridsko jezero. Skadarsko meji na Črno goro, medtem ko si Ohridsko jezero Albanija deli s Severno Makedonijo. Malce bolj odročno pa je Komansko jezero, ki ga krasi kanjon reke Drine, po katerem se lahko zapeljete s trajektom (tudi za avto) in občudujete lepote enega najlepših kanjonov v Evropi.

Naravni termalni bazenčki

Nekoliko manj znana znamenitost Albanije so zaenkrat še naravni termalni bazenčki Benje, ki so jih poznali že v antiki. Le-ti se nahajajo blizu kraja Permet in najbolje je, da se tam znajdete sredi tedna, saj jih čez konec tedna zavzamejo domačini. Prav tako je najbolje, da se v njih namočite pozno popoldne / zvečer ali zgodaj zjutraj, ko ni turističnih skupin.

Vsega skupaj najdemo tukaj šest naravnih bazenčkov (nekatere najdete pod turškim oziroma hudičevim mostom, druge v kanjonu), kjer se temperatura vode giblje med 22°C in 28°C. Voda naj bi imela zdravilne učinke – nekateri izviri so dobri za kožo, spet drugi proti revmatskim obolenjem, ali pa blagodejno vplivajo na ledvica in želodec.

V kolikor potujete s kamperjem / šotorom, pred kanjonom reke Lengarice, lahko tudi prespite, a kot kaže ureditev zemljišča, bo verjetno kmalu tu nastal tudi kamp.

Plaže

Albanija ima kar 380 kilometrov obale, a žal je večina nje pozidana s hoteli. Namesto samotnih plaž, kot smo jih lahko občudovali še nekaj let nazaj, boste sedaj na plažah našli ležalnike in senčnike. Samotnejših plaž in zalivčkov je komaj mogoče še najti. Še plaža Gjipe, ki je dosegljiva le peš ali s 4×4 prevozom, je dobila svoj kamp in nekaj lokalnih kavarnic, ležalnikov in senčnikov.

Je pa morje na jugu Albanije Jonsko, ki nas že razvaja s turkiznimi barvami, takšnimi, kot jih poznamo iz Grčije.

Ljudje

V Albaniji prebiva skoraj 3 milijone ljudi, a se država sooča z množičnim izseljevanjem. Veliko prebivalcev dela v Italiji, zato ne bo nič nenavadnega če vas ljudje ogovorijo v italijanščini.

V osnovi pa so ljudje zelo prijazni in radi pomagajo, četudi je pri sporazumevanju potrebna pantomima.

Kulinarika

Albanija se razvija tudi na kulinaričnem področju. Če se je še nekaj let nazaj povečini dobilo zgolj meso z žara in burek, se sedaj ob obali lahko razvajate z okusno morsko hrano.

Med našim potovanjem smo dobili priporočilo tudi za »slow-food« razvajanje, a se zaradi pomanjkanja časa zanj tokrat nismo odločili. Vsi, ki bi želeli poskusiti, preverite eko kmetijo Mrizi i Zanave, blizu Skadra. Vsa hrana, ki vam jo postrežejo je domačega izvora, vključno z vinom. Cene so res ugodne. Se je pa potrebno prej naročiti. Naj bi bilo primerno tudi za otroke, tako da sprobamo naslednjič. (Hvala za info Tanja)

V Albaniji pa najdemo tudi dobro vino – s Simonom sva med najinim prvim obiskom obiskala vinsko klet Čobo in ljubiteljem vina jo lahko priporočim še danes.

Jug Albanije pa je tako po izgledu kot kulinariki že podoben Grčiji – navsezadnje meji z Grčijo. Edina razlika je v ceni – Albanija je namreč veliko cenejša, kot njena južna soseda.

Če primerjam potovanje po Albaniji pred osmimi leti s potovanjem sedaj, lahko rečem, da se je v državi spremenilo veliko stvari – predvsem na bolje. Država je dobila boljše ceste, manj je smeti, tudi standard se je povišal. Če je bil nekoč stereotip Albanije dežela Mercedesov, pa se zadnja leta tudi tamkajšnji vozni park občutno izboljšuje. Država je postala veliko bolj turistično obiskana, kar je razvidno iz pozidane obale, kjer se gnete hotel pri hotelu. Vidi se, da tukaj niso ubrali neke prave strategije in tako se samotna plaža / zaliv v Albaniji najde le še stežka. Domačini so sicer nad tem navdušeni, a če ne prej, bodo verjetno čez desetletje ali dva spoznali, da so morda vseeno ubrali nekoliko napačno pot.

Kljub temu pa je potovanje v Albanijo vredno vsakega kilometra po njihovih vijugastih cestah. Odlična je za počitnice ob morju, a tiste, ki imate radi naravo, bo Albanija šele resnično nagradila. Veliko slabših cest vodi še do precej divjih in avtentičnih kotičkov, ki so vsaj zame še vedno najlepši del potovanja po Albaniji.

Video vsebine z našega potovanja po Albaniji pa si lahko ogledate tudi na našem YouTube kanalu.