Kar ne morem verjeti, da je danes res naš dan… dan odhoda…dan slovesa…dan, ko (končno) odhajamo na naše daljše potovanje. Evforija, ki nas prežema, ko se uresničujejo dolgoletne želje, je velika, nepopisna…
Na pot bi se sicer morali odpraviti že teden dni prej, a priprave oziroma bolje rečeno čakanja na razne »malenkosti«, ki jih potrebujemo na poti, se kar ni nehalo. Na trenutke sem mislila, da nam sploh ne bo uspelo, ampak nismo se dali…
In kam torej sploh gremo in za koliko časa?
Prvotni plan poti je z avtom prepotovati Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo in se ob obali Črnega morja čez Turčijo odpraviti do Gruzije in Armenije ter pot nazaj zvoziti po centralni ter južni Turčiji nazaj.
Gruzija in Armenija z avtom (Overland potvanje)
Kaj bomo zares prepotovali in koliko kilometrov od začrtanih 10.000 bomo naredili pa je v največji meri odvisno od Rena in njegovega počutja ter sodelovanja. Če ne bo šlo, pač ne bo šlo… z glavo skozi zid ne bomo rinili. Prav tako bomo ubirali počasen tempo oziroma tak tempo, ki bo po volji najinemu najmlajšemu sopotniku.
Vsekakor ga ne bova po cele dneve mučila v lupinici poleg tega pa bo treba poskrbeti tudi za njegovo kvalitetno spanje, plazenje in igranje. Sicer pa sem prav vesela, da bo z nama nekdo, ki naju bo malce bremzal. Vse prevečkrat na poteh padeva v nek začaran krog hitenja… Namesto, da bi uživala v trenutku, kar bezljava sem in tja… In če sem se pred rojstvom najinega malčka bala, kako bodo zgledala naša potovanja v troje, se je zaenkrat izkazalo, da so le-ta sedaj mnogo lepša, saj so zaradi počasnega tempa in novih radovednih oči, veliko bolj doživeta…no ja, in tudi malce bolj utrujajoča, saj potovanja z dojenčkom vseeno niso tako brezskrbna kot sicer, ampak to je pač potrebno vzeti v zakup.
Ren bo narekoval naš tempo (Overland potovanje)
Okviren čas, ki smo si ga za našo overland dogodivščino zadali je 2 meseca… kaj več bo težko izvedljivo, saj z novembrom Ren že odhaja v vrtec, jaz pa (že) nazaj na delo. Sedaj mi je kar malo žal, da se na pot nismo odpravili vsaj kakšen mesec prej…morda dva… A tako pač je… Sicer pa je važno trenutno le to, da smo spakirani, v avtu in končno na poti.
Kakor nama bo dopuščal čas, se bomo iz poti seveda javljali tako na blogu kot najinih družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in YouTube– dobrodošli, da se nam na naši poti pridružite tudi vi. 🙂
Vesela sva, da je našo dogodivščino podprlo podjetje Prekom, ki s svojimi avtodeli skrbi za avtomobilska podvozja in zavarovalnica Vzajemna, zaradi katere se bomo brez skrbi sploh odpravili na to dogodivščino.
Na pomoč pri vseh pripravah nam je s servisiranjem avtomobila priskočil na pomoč tudi Pnews Center Moratto iz Tolmina, FujiFilm Slovenija, ki nama je pred nakupom nove foto opreme v testiranje posodil njihove produkte, da sva se lažje odločila kateri je za naju tisti optimalen potovalni fotoaparat, Avtera, ki je potrpežljivo odgovarjala na vsa najina vprašanja glede prenosnika Asus, ki sva ga morala kupiti, da bova lahko na blog brez težav zapisovala vse naše dogodivščine in doživetja ter Peg Perego Slovenija, ki je za Rena priskrbel Pliko Mini – lahek in manjši voziček, znan kot marela.
Vidim, da delimo.mnenje – vedno se mi je zdelo, da preveč hitite za vsako ceno. Uživajte. Pojdite metat kamne v reko, pa zidat peščeni grad. Pa gledat mravljišče. Z otrokom (ali dvema ;)) vidiš na potovanjih druge stvari. Srečno.
Hvala Ana. Ja, hitenje nama je v krvi 🙂 No sicer tudi tukaj se nam čas ne bo ustavil, ga bo pa več tudi za ostale stvari. Kombinacija nekaj za naju, nekaj za Rena pa bomo vsi srečni :).
Super pot ste si izbrali! Jaz sem enkrat s svojo družbo tudi že imel plan iti v Gruzijo in Armenijo, pa se je ravno takrat začela vojna v Gruziji, tako da smo potem namesto Gruzije in Armenije šli v Iran.
Vsekakor pa imam enkrat namen iti z avtom do Gruzije in Armenije. Škoda le, da je vojna v Ukrajini, ker bi bila zanimiva pot, da greš okoli Črnega morja.
Lepo se imejte na tem zanimivem potovanju!