Potovanje po Nemčiji s kamperjem

S kamperjem v Nemčijo smo se odpravili za prvi maj oziroma prvomajske počitnice. Vzeli smo si šest dni časa, da se počasi pripeljemo do Črnega gozda in nazaj. Seveda pa smo si vmes splanirali kar nekaj zanimivih postankov, sploh za najinega najmlajšega sopotnika.

Nemčija je idealna destinacija za družine, saj je tukaj cel kup zanimivosti in aktivnosti za otroke. In seveda so tukaj tudi zabaviščni parki – mnogo le-teh. Nekaj smo jih pretekla leta že obiskali (seznam tistih, ki so primerni za vikend izlet najdete tukaj), in eden nam ne uide niti tokrat. Vsaj upamo, da bo vreme sodelovalo z nami.

S kamperjem po Nemčiji – program potovanja za družine

  1. Dan: Slovenija – Chiemsee / Kimsko jezero (350 km)

Prvi dan našega potovanja po Nemčiji smo si rezervirali za Chiemsee oz Kimsko jezero. Kljub temu, da smo ga pred tem obiskali že dvakrat in raziskali kar nekaj zanimivosti, pa nam zaradi vremena še ni ratalo obiskati najbolj znanega otoka, Herreninsel, kjer se bohoti eden od mnogih gradov Ludvika Bavarskega.

A kot se je izkazalo, pri nas niti v tretje ni šlo rado, saj smo zopet imeli slabo in deževno vreme. Tako smo se namesto do gradu, zasidrali v tamkajšnjem bazenu Prienavera (47.863639 / 12.366033), kjer smo čofotaje preživeli naše popoldne. Ren se seveda nad spremembo načrta ni prav nič pritoževal.

Bazen Prienavera se nahaja v kraju Prien, nedaleč stran od pomola, od koder vozijo ladjice na otoke. Pravzaprav smo jih iz zunanjega bazena, ki je povezan z notranjim, občudovali tudi mi.

Parkirali smo na njihovem parkirišču (47.863639 / 12.366033), ki je namenjen tudi za avtodome in kjer le-ti lahko tudi prenočijo. Parkiranje čez noč (od 24ih do 8ih zjutraj stane 13 EUR). Dnevna karta oziroma parkiranje nad štirimi urami in vse do 24ih pa je 7 EUR. Mi smo bili v bazenu štiri ure in zaradi kopanja smo lahko parkirali brezplačno. Ne vem, če je to možno tudi čez noč, saj smo se mi za prvo noč odločili, da prespimo v kampu Panorama Harrison (47.840670 / 12.372953), na obali Chiemsee jezera. Kamp je lepo urejen, ima sanitarije, izpust sive in črne vode, igrala, restavracijo. Mi pa smo imeli še to srečo, da smo na jezero gledali iz prve vrste. Za tisto pravo idilo je manjkalo le še lepše vreme – morda pa nam to uspe četrtič.

Chiemsee je drugače super lokacija, ki ni le lepa, temveč ima tudi cel kup zanimivosti. Obsežen prispevek o jezeru s praktičnimi napotki za obisk najdete tukaj.

  1. Dan: Chiemsee – Triberg Schwarzwald – Simonswald (450 km)

Danes je bil dolg dan, pa čeprav je bilo pred nami »samo« 450 kilometrov. Zdelo se nam je, da se vozimo celo večnost. No ja, tudi zato, ker nas je navigacija popeljala po daljši poti in tako smo na prvo točko prišli šele popoldne.

Lačni kot volkovi, smo se ustavili v kraju Triberg, ki se že nahaja znotraj Črnega gozda. Parkirali smo na parkirišču za avtodome (48.131179 / 08.231410 – 1,50 EUR/uro) in se peš sprehodili po mestu.

Črni gozd je seveda najbolj znan po gostem gozdu in hribovitem svetu. A tukaj so doma tudi pravljice bratov Grimm, ure s kukavico, jezera, vrelci tople vode, zaradi česar ne manjka niti toplic. V Črnem gozdu pa najdemo tudi obilico simpatičnih mestec ter manjših krajev. Ne smemo pozabiti niti na znamenio torto črni gozdiček.

Za kosilo smo si izbrali nekaj tipično nemške kulinarike – Maultaschen (domači polnjeni ravioli) in meso z jajčnimi vlivanci /spaetzle). Za posladek pa seveda nismo smeli mimo originalne torte črni gozdiček, kot tudi jabolčnega zavitka z vanilijevo kremo.

Polni nove energije smo se kar iz restavracije Zur Lilie podali na krajši sprehod do najvišjega slapu v Nemčiji. Ta naziv je sicer malce privlečen za lase, saj je slap sestavljen iz sedmih kaskad, ki skupaj merijo 163 metrov. A nič zato, pot je lepo urejena, asfaltirana in v celoti prevozna z vozičkom, čeprav na nekaterih delih malce strmejša. A zmogli jo bodo tudi mlajši otroci.

Naužili smo se razgledov na bučno vodno gmoto, ki nas je na trenutke škropila, kot tudi na čudoviti gozd okoli nas.

Za konec smo se podali še v turistične trgovinice, kjer smo občudovali številne ure s kukavico. Nekatere so res mojstrsko narejene in temu primerno tudi ne poceni – najdražjo smo našli za 3.000 EUR. Namesto prave, smo si za spomin omislili le eno magnetno.

Zgolj dva kilometra iz Triberga stoji tudi prva največja ura s kukavico na svetu (48.136720 / 08.214570), ki smo jo uspeli videti zgolj od zunaj. Za oglede je namreč zaprta že ob 17ih.

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Dan smo zaključili v 40 minut oddaljenem kampu Schwarzwaldhorn (48.100979 / 08.051597), v majhnem kraju Simonswald. Utrujeni, smo se zgolj še sprehodili po kraju in kmalu podlegli spancu.

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Dan 3: Simonswald – Waldkirch – Simonswald (25km)

Danes smo se odločili za malce bolj umirjen dan…No ne ravno umirjen, temveč manj natrpan. Podali smo se zgolj v nekaj kilometrov oddaljen Waldkirch – manjše mestece v osrčju Črnega gozda.

Destinacija se nam je zdela zelo prijazna družinam, saj ima kar nekaj aktivnosti, ki so Rena navdušile. Najprej smo se odpravili v lokalni živalski vrt – Schwarzwaldzoo. Že pred vhodom je bilo nekaj odličnih igral in manjkale niso niti notri. Videli smo lahko različne sove, risa, lisico, srne, kot tudi nekaj bolj eksotičnih živali, ki niso prebivalke črnega gozda – ježevci, papige, lame, alpake…

Dober kilometer stran od živalskega vrta se nahaja tudi Baumkronenweg – pot med krošnjami, ki sicer ni klasičnih oblik ostalih tovrstnih poti. A ima znotraj fantastična igrala za otroke, manjšo adrenalinsko pot z visečimi mostovi, bosonogo pot… Za nekaj več adrenalina, pa se z nje lahko spustimo kar po 180 metrov dolgem toboganu, ki ima na nekaterih mestih 50% naklon. Za ta adrenalinski podvig sva se odločila z Renom, ki je bil nad spustom povsem navdušen in bi seveda šel še enkrat in še enkrat… Meni pa priznam, da so se mi na koncu vendarle malce zatresla kolena.

Lačni smo se za kosilo podali v stari del mesta, ki ima manjši trg, okoli katerega najdemo kavarne in restavracije.

Namesto sladice smo si privoščili še partijo mini golfa, ki nas je nasmejal do solz. Tamkajšnje mini jezero pa je v vročih poletnih mesecih idealno tudi za najem čolna.

Vsi tisti, ki se boste v teh krajih znašli z avtodomom, je le nekaj korakov stran od jezera postajališče, kjer lahko tudi prespite – omejitev sta dve noči (48.090157 / 07.957886), cena na dan pa je 10 EUR. Postajališče ima super lokacijo, saj se nahaja tik ob parku, kjer najdemo mini golf, jezero, živalski vrt, igrala in pešpot med krošnjami. Tudi do starega dela mesta je peš slabih 10 minut.

Večer smo ponovno zaključili v kampu v vasici Simonswald, kjer smo si v domači gostilni Gasthaus Krone-Post privoščili odlično večerjo – mene so Kaesespatzle (jajčni vlivanci s sirom) čisto navdušili. Za nameček, pa smo večer preživeli še s prijatelji, ki so se ravno vračali iz road tripa po Franciji.

Dan 4: Simonswald – zabaviščni park Europa Park (51 km)

V Črni gozd nas je pot pravzaprav v večji meri zanesla zaradi tamkajšnjega zabaviščnega parka Europa Park, ki je kar največji v Nemčiji. Celoten park, vključno s hoteli in kampom, ter vodnim parkom Rulantica, ki so ga odprli leta 2019, se razprostira na kar 95 hektarjih. V parku najdemo 13 vlakcev smrti – najstarejši celo iz leta 1984. Začetki parka pa segajo že v leto 1975.

Ren ima tematske parke rad že od majhnega in tudi tega se je na celem potovanju najbolj veselil. Zanj smo si rezervirali cel dan in dejansko cel dan v njem tudi preživeli.

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Čeprav imajo v Europa Parku raznorazne adrenalinske vlakce smrti, pa je dobro poskrbljeno tudi za manjše otroke.  Ren, ki je bil v času obiska star 5 let in visok približno 107 cm, je šel lahko v spremstvu odraslega oziroma osebe nad 16 let že na precej zanimive atrakcije. Na koncu se je pravzaprav izkazalo, da so se mu nekatere zdele kar preveč adrenalinske in jih je po ogledu, kako vožnja izgleda, raje izpustil.

A nič zato, v Europa Parku smo prav vsi uživali. Všeč mi je tudi to, da imajo celoten park razdeljen na razne evropske države in človek v enem dnevu res prepotuje celo Evropo – ne samo skozi atrakcije, temveč tudi preko arhitekture in kulinarike. Mi smo naše kosilo pojedli v Španiji, kavo popili na Nizozemskem, sladico pa smo si privoščili v Italiji.

Sama sem se sicer nadejala kakšnega vlakca smrti, a sem se na koncu odločila, da je pol urno čakanje vseeno preveč in čas raje posvetila Renu. Saj še malo, pa bova skupaj lahko čakala v vrsti tudi za takšne podvige. Simon pa nama bo varoval nahrbtnike, saj za tovrsten adrenalin sam ni.

V Europa Parku smo bili na soboto in kar malo sva se bala, da bo takrat nenormalna gneča (park na leto obišče skoraj 6 milijonov ljudi), a je bilo vse skupaj precej znosno. Ne vem točno ali zaradi slabe vremenske napovedi (mi smo imeli kljub deževni napovedi na koncu sonce in suho) ali pa zaradi korone – v času našega obiska so bili sicer vsi ukrepi že odpravljeni in tako ni bilo potrebno ne testa in ne mask.

Ker smo nekako računali, da bomo cel dan preživeli v Evropa Parku, smo si že od doma preko spleta rezervirali tudi tamkajšnji kamp (48.271823 / 07.717555). S Simonom nisva gojila velikih pričakovanj, saj se nama je zdelo, da bo vse skupaj precej masovno. Kamp je res da ogromen, a kljub temu ima nek svoj čar –  zgrajen je v stilu divjega zahoda. Je lepo urejen in organiziran, sanitariji so čisti in številni. Tudi za hrano in pijačo je poskrbljeno z restavracijo, kavarno in pekarno. S sklopu kampa pa najdemo še otroška igrala.

V kamp smo prišli še pred uro za prijavo, a imajo posebno parkirišče namenjeno vsem, ki se kasneje čekirajo. Mi smo se prijavili šele po prihodu iz parka. Tako da nam ni bilo potrebno plačevati še dnevnega parkiranja. Cena kampa je bila 48 EUR (2 odrasla, en otrok) za kamper do 7 metrov, z vključeno elektriko. Ni sicer poceni, je pa udobno in praktično.

Še nasvet – v kolikor boste prenočevali v kampu, je najbolje že skupaj z rezervacijo kupiti še vstopnice za Europa Park.

Dan 5: Europa Park – Kirchberg / Bodensee (185 km)

Zbudili smo se v še eno sončno jutro in kljub temu, da nam je pred odhodom v Nemčijo vremenska napoved kazala dež, nas na poti razvajajo lepi dnevi.

Danes je bil naš cilj Bodensko jezero, saj se počasi že vračamo nazaj v Slovenijo.

A preden se namestimo v enem izmed tamkajšnjih kampov, smo imeli v načrtu še dva postanka. Nedaleč stran od Bodenskega jezera se v majhnem kraju Salem skriva simpatičen park opic – Affenberg Salem, kjer se opice v delu ograjenega gozda gibljejo povsem prosto (47.762877 / 09.244667). Obiskovalci hodimo med njimi in jih občudujemo, medtem ko se med potjo skozi vprašanja o njih marsikaj tudi naučimo.

A še preden smo prišli do opic in pred blagajno za nakup vstopnic, se nahaja velik Biergarten z igrali, tako da je ta postojanka dobra tudi zgolj za kosilo in igranje. No, in še nekaj zanimivega se nahaja tukaj – štorklje. Na strehi stare kmetije, v kateri so sedaj gostilniški prostori, je cel kup gnezd in štorkelj. Prav čudovit pogled se vije nanje. Ob 11ih in 14ih, poteka celo njihovo hranjenje, a to se nahaja že po blagajni za ogled opic. Prav tako je celotna pot med opicami in kasneje nazaj do izhoda zasnovana krožno, mimo bajerja, kjer so še ena igrala, lesena brv čez ribnik, na ogled so tudi rogovi različnih živali, ptičja opazovalnica. Zelo prijetna družinska destinacija, kjer se z lahkoto preživi večji del dneva.

Pot nadaljujemo skozi lepo urejene vasice in sadovnjake, kjer naštejemo največ jablan. Od daleč na trenutke že lahko uzremo Bodensko jezero, a dih nam vzame razgled (47.674291 / 09.325171) na majhen kraj ob njem – Hagnau. Res čudovito.

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Ker imamo v naši družini radi razglede in poglede s ptičje perspektive, sva se z Renom ponovno podala med krošnje – tokrat v adrenalinski park Abenteuer Immenstadt (47.679018 / 09.377263), ne daleč stran od našega kampa. V primeru slabega vremena smo imeli ogledan muzej cepelinov, a ker nas je vendarle razvajalo sonce, smo slednjega pustili za naš naslednji obisk Bodenseeja. Tako smo cepelin videli le v zraku.

Pozno popoldne smo prispeli v naš kamp Schloss Kirchberg (47.670273 / 09.331230) in se pred sončnim zahodom sprehodili oziroma prekolesarili še do kraja Hagnau. Okoli Bodenseeja je namreč cel kup lepo urejenih kolesarskih poti, tako da je to področje pravi mali raj za kolesarje.

Dan 5: Bodensko jezero – Rosenheim – Slovenia

Čas je za odhod domov, katerega smo razdelili na dva dela in tako malo razbili dolgo vožnjo.

Dopoldne smo se pripeljali do kraja Rosenheim, s prav posebnim namenom. Ogledati smo si želeli razstavo o ledeni dobi v tamkajšnjem Lokschuppen muzeju.

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Potovanje po Nemčiji s kamperjem

Izredno lepo urejeno in interaktivno, zaradi česar je tudi Ren zelo užival. Res je, da so opisi vsi v nemščini, a s QR kodo se lahko prebere tudi angleški prevod. Ko smo se nagledali živali, ki so živeli v ledeni dobi, se naučili, kako so takrat živeli ljudje, smo odšli še na krajši sprehod po starem delu mesta. Zelo očarljivo.

Naslednje leto bo v tem muzeju oziroma razstavnem prostoru podobna razstava, le da bodo tematika vulkani in Ren je že izrazil željo, da bi si tudi to želel ogledati. Tako smo že sedaj sklenili, da se bomo v mestu še enkrat znašli drugo leto. Edina težava je bilo parkiranje s kamperjem, saj so vsa parkirišča prenizka. Kroženje po mestu nam je vzelo slabo uro časa in na koncu smo vendarle našli parkirišče blizu trgovine Lidl (47.850554 / 12.136746).

Po našem zadnjem in tipično bavarskem kosilu smo se vendarle odpravili proti domu, kamor smo prispeli v večernih urah.

Tokratno potovanje po Nemčiji s kamperjem je bilo izredno doživeto in sploh v celoti zasnovano tako, da se bo Renu prav vsak dan kaj dogajalo. Nemčija je ponovno dokazala, da je res odlična družinska destinacija in letos, ko smo prvič po njej potovali tudi s kamperjem, smo spoznali, da je odlična tudi za potovanja z avtodomi. Komaj čakamo, da jo na ta način še bolje raziščemo.

Video – družinsko potovanje po Nemčiji s kamperjem

Potovanje smo zasnovali skupaj s turistično organizacijo Nemčije, ki nam je dovolila, da smo si sami izbrali naše postojanke in v polni meri izkoristili našo pot, ki je bila res polna zanimivih atrakcij in s tem nepozabnih spominov.