Najraje imava potovanja v lastni režiji; z nahrbtnikom na rami ali “overland” potovanja s terenskim vozilom, daleč stran od vodenih skupin. Šele z izgubljanjem v ozkih ulicah, majhnih vasicah, stran od tipičnih turističnih poti, lahko vidiva in odkrivava tisto pravo sliko obiskane države. Vse to pa sedaj prenašava tudi na najinega novega sopotnika – sinčka Rena.
Kdo pravzaprav smo?
Nina – aktivna ljubiteljica potovanj in dogodivščin
Ninino čisto prvo potovanje je bilo pri njeni rani mladosti, saj so jo starši vzeli s seboj na pot, ko je imela komaj tri leta. Vse od takrat so potovanja del njenega življenja in zagotovo njena največja strast. Čeprav vedno znova po svetu širi znanje o tem, kako lepa je Slovenija, pa ji je bila le-ta vedno nekoliko premajhna in zato je šla v svet. Rada fotografira, zato nikoli ne odide na pot brez svojega DSLR fotoaparata in nekaj objektivov. Na poti vedno išče zanimive motive, čaka na dobro svetlobo in preži za zanimivimi zgodbami, ki jih navdušeno deli z drugimi popotniki in bralci bloga. Skrbi tudi za objave na Facebooku, medtem ko je Simon odgovoren za njun Instagram, Twitter in YouTube kanal.
Potovanja mi dajejo svobodo
Simon – navdušen nad overland potovanji in off-road potmi
Predno je Simon spoznal Nino, pravzaprav ni nikoli res potoval. Obisk Grčije in Hrvaške obale vsaj Nina ne šteje med tista prava potovanja. A ko ga je Nina prvič vzela s seboj na potovanje, pravzaprav preizkušnjo, če je on tisti pravi zanjo, pa so ga potovanja nemudoma posrkala vase. Kot se je izkazalo, so bila potovanje vedno del njega, le da za to sploh ni vedel. Sedaj je Simon navdušen nad brezpotji in overland potovanji in najbolj uživa, ko sam sedi za volanom in cesta z vsakim novim metrom postaja bolj divja in groba. Nič čudnega torej, da sta si omislila celo terenca in ga predelala za potovanja. Medtem ko Nina čaka na pravo svetlobo, išče motive, se javlja na Facebooku in piše zgodbe ter nasvete na blog, Simon snema kratke video posnetke za njun YouTube kanal, skrbi za Twitter in Instagram.
Simon rad potuje s terencem in raziskuje skrite kotičke sveta
Ren – mali sopotnik, ki nama pokaže svet z druge perspektive
Najina življenja in s tem tudi potovanja je decembra 2016 obogatel še sinček Ren, ki skupaj z nama odkriva svet. Zaenkrat se v vlogi popotnika odlično znajde. Sproti pa nama odpira oči za popolnoma nove prizore in zanimivosti, ki jih kot odrasli pozabljamo in ne vidimo več, a so del našega življenja in čeprav velikokrat samoumevni, še prav posebno lepi.
Ko bom velik bom…
Zakaj rada potujeva?
Čas je na potovanju povsem najina stvar in le kot samostojna popotnika, si ga lahko krojiva čisto sama. Vzameva si ga za kramljanje ob čaju ali kavi z domačini in šele tako lahko počasi odkrivava in spoznavava tisti pravi utrip življenja. Lahko pa ta čas izkoristiva tudi samo zase, za sanjarjenje ob sončnem zahodu na vrhu puščavske sipine ali s sprehodom po živahni morski tržnici zgodaj zjutraj.
Potovanja v lastni režiji nama dajejo toliko svobode, kot si jo dopuščava sama. Stran od vsakodnevne norije in tempa, ki nama ga narekuje življenje. Brez slabe vesti, ker sva sredi pragozda in se že tri dni nisva pošteno umila. Tako preprosto, pa na nek način tako komplicirano.
Potovanja z otrokom so še posebno nagrajujoča
Ah ja, če ne drugega je človek vsaj tistih nekaj tednov na leto lahko povsem brez skrbi, kaj si drugi mislijo o njemu… Takrat, ko si na potovanju to sploh ni pomembno. Ko vidiš v kakšnih razmerah živijo ljudje po svetu, se v tebi prebudi sočutje, ki nam ga počasi izkoreninja naš zahodnjaški način življenja, in takrat se šele začenja bogatitev samega sebe, svoje duše in to je tisto, zaradi česar rada potujeva. Veva, da naju potovanja bogatijo, čeprav površen pogled na naju to morda ne kaže, saj postajava bogatejša v najinih mislih in v dojemanju sveta. In takšna bogatitev se nikoli ne konča, le raste z vsakim novim prepotovanim kilometrom… In zato, imava rada potovanja in sva vanje enostavno zaljubljena.
Sva adrenalinska popotniška blogerja, ki se rada lotiva različnih aktivnosti in doživetij
Poleg pisanja bloga, različne reportaže objavljava tudi v raznih popotniških revijah in na spletnih straneh. Po Sloveniji imava razna potopisna predavanja in na splošno rada ljudi spodbujava k potovanju. Nina je bila tudi članica uredniškega odbora pri prvi slovenski popotniški reviji SVET in LJUDJE, kjer je imela svojo mesečno rubriko. Največji uspeh pa je nedvomno sodelovanje z In-Flight revijo našega nacionalnega letalskega prevoznika Adria Airways ter objava reportaž v revijah izzven naših meja.
Zaljubljena v življenje, v svet in drug v drugega
Najin popotniški blog je vse od 1.6.2014 na voljo tudi v angleškem jeziku in se nahaja na naslovu www.nina-travels.com
Nekaj slovenskih popotniških blogov, ki jih prebirava
Za najino varno pot na potovanjih skrbi zdravstveno zavarovanje za tujino pri zavarovalnici Vzajemna in Prekom d.o.o., ki skrbi za podvozje našega jeklenega konjička.
Pozdravljeni ga. Nina,
zanima me vaše mnenje glede Maroka. Rada bi šla v decembru. Kar sem gledala naj bi bilo vreme v tem času kar ok. Temperature naj bi bile povsod med 10 in 20 st. C.Če je res, je to zame ok, ker T okrog 30 st. in več težko prenašam. Edino glede dežja ne vem? Ali ste šla vi kdaj v zimskih mesecih. Kaj menite?
Glede kart gledam 11 ali 14 dnevni termin. Kako dolgo časovno priporočate vi? Naredila bi približno takšen krog, kot ga predlagate vi, dodala bi si edino še Chefchauen. Ali bi bilo 11 dni dovolj, ali je prenatrpano?
Hvala za vaš odgovor in mnenje.
Lep pozdrav,
Katja
Pozdravljena Katja,
temperature v Maroku so res da praviloma tam nekje v zimskem času, ampak zadnja leta je vse skupaj težko biti pameten. Zgolj za primer – starša sta šla čez novo leto v Tunizijo, kjer naj bi imela nekako takšne temperature, na koncu so imeli dež, poplave, veter in mraz…
Ampak ja, v povprečju je lepo…s tem da je Maroko velika in raznolika država, kar pomeni, da ni povsod enako. Čez Atlas pričakujte sneg…mi smo ga čez prelaz imeli celo čez prvi maj… Prav tako bo v puščavi čez noč okoli ničle… Je pa to čas, ko je manj turistov in tudi nižje cene. 🙂
Za tak krog bi bilo pomoje 11 dni dovolj – vsekakor pa se splača prej pozanimat kako je s cestami čez Atlas, ker se lahko zgodi da bodo zaradi snega kaj zaprte…
Vem, da nisem kaj dosti pomagala, ampak upam, da ste vseeno našli kakšno pametno informacijo. Drugače pa le pogumno…saj tudi na morju planiramo dopust v avgustu pa imamo lahko cel teden dež. 😉 Boste potem že sproti prilagajali program in šli tja, kjer je lepše. 🙂
LP, Nina
Pozdravljena,
Super blog, da povem najprej. Zanima pa me glede Gruzije, Armenije… Se potrebuje kakšna dokumentacija za vstop v te države; katerih regij se je bolje ogniti (če so katere), itd.
Pozdravljen Uroš,
me veseli, če so zapisi na blogu kaj uporabni. 🙂
Južna Osetija in Abkhazija je precej zaprta in je za vstop potrebno kar nekaj birokracije. Nekateri jo tudi odsvetujejo… Mi tja nismo šli, tako da težko kaj povem iz prve roke, drugače pa Gruzija in Armenija super destinaciji. Nam je bilo zelo všeč. 🙂
LP, Nina
Pozdravljena,
kakšen nasvet mogoče za uvajane v potovanja za mamico, 4letnico in psa z avtom?;)
Hvala 🙂
Živjo Teja,
uf kaj pa vem kje začeti…verjetno je nekaj odvisno tudi od financ…ampak kamorkoli po Evropi boste šli, vam ne bo dolgčas. Če ni jezik problem potem res ni ovir…drugače pa morda za začetek kar naša bivša Juga… Jo tako malo poznamo, pa ponuja ogromno, pa še poceni je. Edina “slabost” znajo biti psi, ker so velikokrat potepuški … tako da s tega vidika morda bolje kakšna država Severno od nas… Nas je recimo lani navdušila bavarska in bavarski gozd: https://www.nina-potuje.com/z-avtom-po-bavarski-nemcija/
Uživajte, kamor koli vas bo zaneslo, če pa potrebujete še kaj, veste kje me najdete. 🙂
LP, Nina
Pozdravljena.
Ste že bili v Malezji in na Sumatri?
Nameravamo v avgustu, 1 mesec. Mi2 in tri hčerke (7,9,12).
Imata kakšen splošen nasvet? Kam ne/ja?
Ste cepljeni po nasvetih NIJZ?
Hvala in lep pozdrav,
Ula
Zdravo Ula,
žal v tistih krajih pa še nismo bili. Midva s Simonom sva drugače cepljena za Hep a+B, Ren zaenkrat še ne.
LP, Nina
Pozdravljeni vsi trije.
Letos se prvič odpravljam v Turčijo. Potujem sama s tremi otroki, pa me je malce prestrašila prijateljica, ki je bila med prvomajskimi prazniki tam, češ da se je Turčija pod Erdoganom zelo spremenila- seveda na slabše.
Ali imate o tem kakšne informacije, ali je to pač smola.
Pa še to informacijo bi potrebovala, ali so ceste od Kapedokije do Istanbul normale, ali je bolje ici z letalom?
Mislila sem rentat avto in narediti *klasičen krog*
Bodite dobro na vaših poteh.
lp
Blažka
Pozdravljena Blažka,
mi smo precej že potovali po Turčiji in jaz sem zaljubljena vanjo. V vse – v zgodovino, kulturo, naravo in ljudi. Saj ne rečem, najdejo se kakšni težaki, kot povsod, drugače pa lahko ljudi samo hvalim. Resnično tako gostoljubni in prijazni…sploh če zaviješ stran od tipičnih turističnih smeri.
Smo prepotovali precejšen del Turčije z avtom in imajo zelo dobre ceste – npr. njihove hitre so skoraj boljše ali povsem primerljive z našimi avtocestami. Do Kapadokije boste pa tako ubrali verjetno hitro cesto (avtocesta je plačliva). Mislim, da vam ne bo žal če rentate avto – drugače pa so tudi dobre avtobusne povezave in busi poceni ter zelo dobri. običajno je kar kakšen stevard na njem, ki skrbi za prigrizke in pijačo. 🙂
In uživajte v Turčiji 🙂
LP, Nina
Nina pozdravljena,
Imate super blog, ki nama je bil v pomoč lani v Albaniji, letos pa planirava 17. dni Gruzije in Armenijo in sva prebrala vse kar ste napisali. Največja dilema je ali najeti avto ali potovati z javnim prevozom, mašrutkami. Raje imava avto, a sva v dilemi zaradi divjih voznikov in slabih cest. Terenca ne bi najela, ker je predrago. Planirava 17. dni, po programu poti z vašega bloga. Kaj svetujete? Zanima naju tudi koliko je nevarna pot Mestia – Usghuli?
Želim vam lepa potovanja še naprej in hvala za vse vaše nasvete 🙂
Lp, Nataša
Živjo Nataša, ooo, kako lepo, da ste dobili še eno idejo prav z bloga. 🙂 Upam, da vama bo Gruzija in Armenija všeč..nama je sta bili ti dve destinaciji res super. Hmmm… kaj naj rečem glede prevoza… nama je to, da imaš svoj avto res najboljše, ampak ima pa svoj čar tudi uporaba javnega prevoza. Tukaj je potem še ena dilema – prestop meje z rentanim avtom – nima vsako podjetje te možnosti, tako da mogoče je bolje da greste čez mejo z javnim prevozom in potem tam spet najamete avto, če se odločita za to možnost? Kar se norih voznikov tiče pa…v glavnem mestu je res malo bolj tako tako, ampak ostalo pa nimava slabih izkušenj. Mestia-Ushguli pa ni toliko nevarna cena kot včasih slaba, ampak so jo že v času našega obiska širili in urejali, tako da sedaj dve leti kasneje ne vem točno kakšna je situacija in do kam so jo uspeli pripeljati. Kakorkoli se boste odločili, sem prepričana, da bo super. 🙂
Lepo potovanje želim, Nina
Pozdravljeni Nina!
Odpravljava se z ženo konec julija v Gruzijo. Potujeva z avtodomom na podvozju FIAT DUCATO. Zanima me kako je v Gruziji z servisi (najraje FIAT) za primer če gre kaj narobe s tehniko.
Ker AD nima rezervnega kolesa me zanima ali se da v Gruzijio reševati tudi probleme s pnevmatikami?
Hvala za odgovor in lep dan!
Alojz
Pozdravljeni Alojz,
kar se tiče pooblaščenih servisov, se verjetno najde zgolj v glavnem mestu Tbilisi. Midva sva ga na najini Toyoti enkrat rabila, a ker tam niso znali oziroma smeli “čarati”, so nama priporočili nek kompleks mehanikov, ki dejansko delajo čudeže. Prav tako se najde ob kakšnih cestah kakšen mehanik, drugače pa v večjih mestih. Mislim, da nekih problemov s pnevmatikami ne bi smeli imeti – z ADjem se tako ne boste vozili po brezpotjih, ceste pa vseeno niso tako zelo grozne. Sva celo srečala en AD pod cerkvico Sv. Trojice na severu. 🙂 Vsekakor vam želim, da ne gre nič narobe, ampak četudi bi kaj šlo, sem prepričana, da boste vse uspešno rešili – ljudje so izredno prijazni in z veseljem vam bodo pomagali – nama so vedno.
Srečno in uživajte v Gruziji – čudovita je.
p.s. Verjetno se tja odpravljate ob črnem morju? Ne pozabite na ogled čajnih nasadov blizu mesta Trabzon.
Pozdravljena,
vaši potopisi so top.Kar tako naprej.
Zasledila sem,da se pogosto poslužujete najema avta pri Economy car rentals.Prosim,povejte,kako to poteka,če so zanesljivi in morebitne pozornosti pri predaji avta.
Najlepša hvala.
Prijazen pozdrav,
Patricija
Pozdravljena Patricija,
Economy car rentals je pravzaprav portal, ki združuje ponudbe več različnih podjetij, ki se ukvarjajo z najemom avtomobilov. So pa po najinih izkušnjah eni najcenejših in do sedaj tudi nismo imeli problemov. Pri rezervaciji nekaj že plačaš, dobiš vavčer, s katerim greš na šalter podjetja, kjer si izposodiš avto. Tam urediš papirj, vedno te tudi vprašajo (vsaj običajno), za njihovo zavarovanje, ampak mi ga vedno vzamemo že preko portala, ker te pride ceneje… edino to je, da če se kaj zgodi, potem ti odbitno franšizo pobere rent agencija, in potem kontaktiraš Economy Car, da ti strošek povrnejo, ker si pač pri njih imela zavarovanje… To običajno potem traja malce dlje časa, ampak na srečo s tem nimamo izkušenj (trkam na les).
Srečno in me veseli, da zapisi na blogu pridejo kaj prav. 🙂
LP, Nina
Nina pozdravljena, prebrala sem vajin blog o Mehiki, nič ne omenjata antimalarikov. V Lonely planetu in v ambulanti za potnike pravijo, da so za Yucatan potrebni. V kratkem se odpravljam tja in me zanima ali sta jih jemala?
Hvala
Ksenija
Živjo Ksenija, uf, to pa prvič slišim, da naj bi antimalariki bili potrebni oz priporočljivi za Jukatan. Mi jih nismo jemali in bili tam v novembru pa res nismo imeli težav s komarji. Ne bi rada sicer kaj svetovala, ker se mora za takšne stvari vsak odločiti sam, a če bi še enkrat šli, jih ne bi jemali.
LP, Nina
Živijo Nina ,hvala za odgovor, sem predvidevala da jih nista jemala, predvsem pa tudi ne vajin Ren.
Hvala tudi za odličen blog in nasvete, sem jih uporabila po Ugandi.
Še veliko lepih potovanj,
Ksenija