Predelava avta za potovanja

Le kdo bi si mislil, da preden bova s Simonom spisala prispevek o vsej opremi, ki sva jo namenila za naš popotniško preurejen terenec, bova pravzaprav urejala že naše drugo vozilo – 4×4 kombi Mercedes sprinter.

A ker obljuba dela dolgo, sva za vse tiste, ki ste naju spraševali in nestrpno čakali na konkretnejši zapis, s čim vse sva našo Toyoto Land Cruiser 100 opremila in nadgradila, sva si končno vzela čas tudi za ta obsežen prispevek.

Oprema na našem popotniškem terencu

Podvozje

Toyota Land Cruiser 100 je veljal za zelo luksuzno vozilo. V avtu so tako vgrajene celo zračne blazine za bolj udobno vožnjo. Pravzaprav se je avto zaradi teh zračnih blazin tako pozibaval, ko smo vozili po ovinkih, da je meni vedno postalo slabo. Tako je bil to zgolj en dodaten razlog, da smo jih iz avta odstranili.

Avtu smo vgradili nove amortizerje in vzmeti znamke Old Man Emu, s katerimi smo avto dvignili za 3 cm. Zaradi dviga smo zamenjali tudi zadnje stabilizatorje (po naročilu nam jih je naredilo naše družinsko podjetje Prekom).

Za dodatno zaščito podvozja in motorja sva se s Simonom odločila še za udarno ploščo, ki jih proizvaja Rival. Celotno nadgradnjo podvozja, vključno z montažo, so nama naredili pri Mamutu.

Podvozje smo delno obnovili, a še vedno nas čaka temeljito peskanje in barvanje, da se v celoti zaustavi rja. Če na avtu narediva še to, bo avto skoraj da tak, kot bi prišel direktno iz salona. Preden sva kupila kombi, sva o tem resno razmišljala, sedaj pa je to malo pod vprašajem, saj si želiva kombi čimprej dokončati in tako bova finance vsekakor bolj usmerjala v ta, nov projekt. Še vedno pa se sprašujeva, kaj bova s Toyoto sploh naredila, a zaenkrat je še pri hiši in bo znjo letos zagotovo narejeno še kakšno zanimivo potovanje.

Karoserija

Avto sva kupila v popolnem navdušenju in tako precej spregledala njegovo pravo stanje, saj se je na koncu izkazalo, da je avto precej rjast in gnil… Nekje je imel res konkretne luknje v karoseriji in tako nama ni preostalo drugega, kot da se to povsem obnovi. Ker sama vendarle nisva takšna mojstra oziroma bi za to delo potrebovala precej več časa, ki pa ga je težko planirati, če avto nimaš možnosti niti umakniti pod streho, sva delo prepustila strokovnjaku, ki je v celoti obnovil vse. Prav tako je odstranil vso rjo iz prtljažnih vrat in vse na novo pobarval. Avto je sedaj res v odličnem stanju.

Gume

Ena prvih sprememb na avtu so bile tudi nove gume. Na prvi Toyoti sva imela All Terrain gume, a se je Simon tokrat odločil za Mud Terrain od BF Goodrich, saj ga je zanimalo kako se obnese še ta, poleg tega pa mu je zaradi bolj grobega profila tudi vizualno bolj všeč.

Dodatna oprema

Odbijač

Slej ali prej je pametno zamenjati tudi odbijač in to ne le zato, ker tako avto izgleda mnogo bolje, temveč zaradi raznih zahtevnejših terenov. Odločila sva se za ARB-jev odbijač Sahara, ki ga je v Sloveniji mogoče tudi homologirati. Kot večino druge dodatne opreme, sva tudi tega kupila sva ga pri Mamutu. Le-tega nama je tudi vgradil.

Vitel

Vitel se največkrat zdi samo dodaten strošek, a četudi se izkaže, da ga potrebuješ le enkrat, je takrat vreden vsakega Evra. Tudi tega sva kupila pri Mamutu. Ima sintetično vrv, saj je zato vitel lažji, kot pa če bi imel jekleno. 

Snorkel

Ker je bilo naše prvo potovanje s to Toyoto prav v puščavo / Tunizijo, sva se odločila tudi za snorkel. Tako zračnega filtra ni bilo potrebno dnevno čistiti. Poleg tega pa je naložba dobra tudi v primeru, ko te čaka prečkanje globljih rek / luž, kar si želiva doživeti na Islandiji. Na trgu obstajajo tudi cenejše različice od Safarija, a je ta veliko bolj trpežen pred udarci, kot drugi, zato se vanj splača vložiti nekaj dodatnih Evrov.

Prtljažnik

Glede nato, da v avtu tudi spimo, imamo vedno precejšnjo stisko s prostorom in tako se je na avtu znašel še prtljažnik. Po naročilu nama ga je izdelalo podjetje Fabcore. Želela sva pohodni prtljažnik z mrežo, ki še vedno izgleda precej minimalistično.

Zaboji

Na prtljažniku imamo na daljših poteh običajno tudi dva aluminijasta zaboja od Alposa, ki sta neprehodna tako za vodo, kot prah. Sva pa zaboje od znotraj oblekla, da ne puščajo barv na stvareh.

Tenda

Za vroče poletne dni, ko pripeka vročina nam je tenda postala nepogrešljiva. Le-ta nam je prišla prav tudi ob kakšnem rosenju. Tudi tenda je od ARBja in kupljena pri Mamutu.

Luči

Zadnja pridobitev na avtu je bila LED luč od ARBja, ki sva jo namestila tik pod prtljažnik – verjetno sedaj že veste, da ARBjeve stvari kupujeva pri Mamutu. :). 

Navigacija

Stari Garmin sva nadomestila z novim Overlanderjem, ki nama odlično služi in sva z njim zelo zadovoljna. Poleg tega, da notri lahko nalagava »tracke« (predhodno zvožene poti drugih popotnikov), lahko tracke / sledi delava tudi sama. Notri so že vnesena mesta za divje kampiranje (npr. iz aplikacije iOverlander in Park4night in tako ni potrebno zanje brskati še po telefonu in imeti vklopljenih prenosov podatkov). Zelo je praktična tudi funkcija, kjer se vnese gabarite vozila in tako te Garmin vodi po poteh, ki so primerne za določeno širino, višino in težo vozila – to nam bo sploh prav prišlo pri kombiju, ker bo mnogo višji od terenca. Njegovo ohišje pa je odporno tudi na toploto, prah in udarce. Dodatno je možna povezava s satelitom, a je zato potrebno imeti še Garmin In Reach. Poleg klasičnih zemljevidov, so na voljo tudi topografske karte za bolj zahtevno terensko vožnjo.

Zračni odbojniki

Na okna sva dodala še zračne odbojnike, ki so zelo uporabni ko spimo v avtu in se v primeru zaprtih oken notri nabira vlaga. Tako imamo zaradi teh zračnih odbojnikov okna lahko malo odprta tudi ko dežuje.

Mreža proti komarjem

Ker ima avto tudi strešno okno, imamo le-tega običajno poleti med spanjem vedno odprtega. Nanj z magnetnimi trakovi pritrdimo mrežo proti komarjem in smo tako varni tudi pred temi nadlogami. Smo pa lani na potovanju po Korziki videli, kako koristno je imeti čez še prtljažnik, saj je po naši strehi ponoči hodila lisica – si raje ne predstavljam, kaj bi se lahko zgodilo, če bi sredi noči padla v našo posteljo…

Notranjost

Izolacija

Ker sva zaradi obnove karoserije morala iz avta odstraniti vse sedeže, vse obloge, preproge, sva se odločila, da delno poskrbiva tudi za izolacijo. Tako sva v celoti izolirala spodnji del karoserije in vrata.  Uporabila sva samolepilno peno z zaprto celično strukturo, debeline 5mm. Na nekatera mesta pa sva dodala še proti vibracijske plošče.

Postelja

Material za posteljo sva kupovala v Bauhausu. Ker je postelja nad predali sva morala dodati zgolj še nekakšno izvlečno ogrodje iz kovinskih palic. Simon se je kar nekaj časa ukvarjal z idejo, kako bi bilo posteljo najlažje pospraviti in postaviti. Zadnje sedeže moramo namreč podreti in vsak dan sproti postavljati in pospravljati posteljo, zato je še kako pomembno, da se to naredi hitro in enostavno, kot tudi to, da jo lahko postavi samo eden. Tako sta dve T-fix vezani plošči najprej pospravljeni ena na drugo, ki se potem razvlečeta v posteljo velikosti 190 x 155 cm.

Spimo na 6 cm debeli peni, ki sva jo naročila v Milax-u v Kamniku, ki se ukvarjajo z oblazinjenim pohištvom. Tam bi nama jo lahko sicer tudi oblekli, a sva jo dala obleči lokalni šivilji. Naslednjič – pri kombiju, se bova vseeno odločila, da kar tam vse naredijo, saj sva pri prijatelju videla, da je vse res veliko bolj profesionalno.

Vezani plošči postelje, kot tudi predale je Simon zaradi lepšega izgleda oblekel še v črno tkanino, ki jo je zaradi napake dobil precej ceneje, kot sicer. Kupil jo je v Svetu metraže.

Izvlečni predali

Najprej sva imela pod posteljo zgolj prostor, v katerega sva naložila aluminijaste zaboje – v enem je bila kuhinja, v enem shramba, v enem pa naša oblačila. A roko na srce, neprestano zlaganje vsega notri in ven, ni prav nikomur dišalo, zato se je Simon lotil izvlečnih predalov. Sedaj imamo v enem kuhinjo s shrambo, drugega pa smo razdelili na tri dele – kantica z vodo Lifesaver, hladilnik in naša oblačila. Najprej smo imeli oblačila zgolj zložena v prostor, a potem smo vlekli in iskali oblačila in vse skupaj je postalo hitro premetano. Tako sem si na Alibabi kupila nekakšne torbice, kamor sedaj vsak zase pospravi oblačila. Razdeljene imamo na barve (vsak ima svojo barvo) in velikosti (v vsaki torbici je glede na njeno velikost nekaj – spodnje perilo, kratke majice, hlače…) Tako je sedaj res vse na svojem mestu ne glede nato, kako dolgo smo na poti. Umazano perilo shranimo v vrečo iz blaga in damo v zaboj na prtljažniku.

Izvlečni predali imajo vodila z zaklepom, ki se zaustavijo, tako da četudi smo na kakšni vzpetini, ni strahu, da bi se kaj odprlo. Tovrstna vodila so pri nas zelo draga (odvisno od dolžine, a cena je približno 300 EUR za par). Simon jih je naročil na Aliexpresu in zanje dal okoli 80 EUR za par in zaenkrat dobro delujejo.

Izvlečni predal, kjer imamo kuhinjo ima vgrajen še pult, ki ga dodatno izvlečemo in ga uporabljamo predvsem kot delovni / kuhinjski pult.

Kuhinja

Kanister z vodo

Kanister z vodo je pri takšnem potovanju neprecenljiva stvar, saj se velikokrat divje kampira in tako se vodo uporablja za kuhanje in umivanje. Na začetku naših overland potovanj in še v naši prvi Toyoti smo imeli povsem običajno kantico z vodo, ki pa smo jo kasneje zamenjali s kantico Lifesaver. Od kar imamo Lifesaver to vodo uporabljamo tudi za pitje, saj ima notri nameščen tak filter, da prav vsako vodo (reko, lužo, jezero – izjema je slana voda), naredi pitno. Poleg vsestranske uporabe (nanjo namestimo tudi tuš), je Lifesaver odličen tudi za okolje – od kar ga imamo na naših poteh ne kupujemo več vode v plastenkah. Več o tem res odličnem izdelku si lahko preberete v naši oceni tukaj.

Plinska bombica

Ko si dolgo na potovanju ali pa imaš rad malce bolj odročne kraje, hitro ugotoviš, da so plinske kartuše premalo, zato smo si sami omislili večjo plinsko bombico, ki jo lahko polnimo praktično kjerkoli. Prvo smo kupili na potovanju po Turčiji, to, ki jo uporabljamo sedaj pa smo vzeli v plinarni, kamor jo pred vsakim potovanjem hodimo tudi polnit. Tovrstne bombice pa se lahko brez problema polni tudi drugje na poti.

Gorilnik

Turška plinska bombica je imela že sama po sebi nastavek za en gorilnik, a ko enkrat potuješ z otrokom, se šele dobro zaveš kaj pomeni prava lakota. Takrat veš, da je treba kosilo in večerjo (pri mlajših otrocih celo zajtrk) čimprej skuhati. Tako sva tudi midva s Simonom presedlala iz enojnega gorilnika na dvojnega. Iskanje pravega gorilnika sem prepustila Simonu, saj se on v te stvari veliko bolj poglablja kot jaz. Tako je za nas izbral gorilnik od Primusa – model Tupike. Lastnosti, ki so ga prepričale so bile predvsem dejstvo, da je dovolj močen in tako hitro zavre vodo, da ima zaščito pred vetrom, se lepo zapre /zloži, da ni preveč glomazen, a še vedno trpežen. Prav tako ima nogice, da je lahko prostostoječ – običajno sicer kuhamo na izvlečnem pultu ali mizi in nogic niti ne potrebujemo. Bonus je bila tudi mini žar plošča, kjer lahko popečemo toast kruh, na hitro spečemo kakšne ražnjiče. Meni osebno je pomembno tudi to, da se lahko brez večjih težav pomije. Gorilnik sedaj uporabljamo slabo leto dni in smo z njim zelo zadovoljni. Lahko se ga kupi direktno na spletni strani Primusa, v ponudbi pa ga imajo tudi v trgovinah Iglu.

Hladilnik

Kar nekaj časa smo bili brez hladilnika, a sedaj ko ga imamo si težko predstavljam, da bi bili še kdaj brez. Pravi luksuz je imeti notri hrano, brez, da bi te skrbelo, da se bo kaj pokvarilo. To, kakšen užitek je spiti mrzlo pivo sredi puščave ali morda peščene plaže, pa je verjetno brezpredmetno sploh razlagati. Sama sva kompresorski hladilnik znamke Indel kupila kar na bolhi – rabljen, a nama še vedno dobro služi. Priklopljenega imamo na akumulator, a se s padcem napetosti izklaplja sam in tako ni strahu, da nam izprazni akumulator.  

Posoda, krožniki, pribor

Nekaj časa smo se švercali s poceni plastičnimi krožniki, skledčkami, kozarci, kar ni nič slabega, v kolikor imaš za umivanje umazane posode na voljo toplo vodo. Ker jo sami največkrat nimamo, smo tako presedlali na nerjaveče stvari. Le-te se lahko dobro umijejo tudi če pomivaš z mrzlo vodo in brez čistila. V kolikor imate tudi vi podoben stil potovanj, vam res toplo priporočam, da se za te stvari izognete plastiki. Mi imamo vse od Primusa – krožniki, skodelice, pribor, posodo za kuhanje.

Smo si pa letos omislili še lito železno ponvico od Speci.si, s katero lahko pečemo kar neposredno na odprtem ognju. ZAnjo smo se zagreli zaradi prijateljev, saj smo je vedno redno uporabljali, ko smo skupaj potovali. Prejšnji vikend smo jo tudi sami stestirali in je res odlična, saj se jo lahko uporabi na našem gorilniku ali pa direktno na žerjavici. 

Za odprt ogenj imamo s seboj še lito železni toaster od ARBja, ki smo ga kupili pri podjetju Mamut. Tudi to je postal nepogrešljiv kuhinjski pripomoček in odličen za pripravo zajtrkov ali večerij ob odprtem ognju.

Stoli in miza

Vse od kar potujemo naokoli z avtom smo zvesti znamki Brunner (mi smo vse kupili kar v Merkurju). Lani smo zamenjali mizo za nov model, ki se veliko hitreje zloži, je lahka, prav tako pa precej varčna s prostorom. Tudi stole smo lani zamenjali z novimi – zaradi tega, ker imamo sedaj že vsi trije odrasle stole, smo model z ročaji zamenjali z modelom classic, ki ročajev nima. Tako jih lahko pospravimo zraven odprtine pod posteljo. Imamo pa na strehi še dodatne, nizke plažne Brunner stole (model Bula) – po pravici povedano so le-ti moji najljubši, saj so res udobni in brez njih ne gremo nikamor.

In kakšni so stroški tovrstne predelave?

Vsi, ki ste se kadarkoli lotili predelave kakršnega koli vozila ali morda obnove starodobnika, veste, da tovrstna zabava ni poceni. Pravzaprav je prav vsak tak projekt neprecenljiv, saj je vanj poleg finančne plati vloženo tudi veliko časa. A ker vem, da je prav cena tista, ki je za marsikoga najbolj zanimiva, pa še nekaj o ceni.  

Za sam avto, ki je bil v precej slabem stanju, sva plačala 9.000 EUR, kar je nekako precej normalna cena za Toyoto Land Cruiser 100 v takšnem slabem stanju. Nanjo sva tekom preurejanja vložila približno še enkrat toliko – brez, da bi sem štela najin oziroma predvsem Simonov čas, ki ga je porabil na avtu.

Vem, številke so precej nore in za ta denar bi si lahko privoščili marsikatero potovanje. A užitek, ki ti ga tak avto na vseh odročnih poteh lahko da, je resnično neprecenljiv in vreden vsakega Evra in vsake potne kaplje ter živcev.

Upam, da vam najini opisi in seznam pridejo prav tudi pri vašem preurejanju vozila za potovanja, četudi si morda ne opremljate terenca. Sama sva se iz prvih dveh projektov veliko naučila in zato morda vseeno malce bolj samozavestno vstopava v naš že tretji projekt, pa čeprav bo opremljanje in preurejanje kombija precej bolj zahtevno in finančno še dražje.

Vabljeni, k spremljanju tega novega projekta na Instagramu (@ninatravels1 in @explore_everything1) in YouTube kanalu Nina potuje, kjer je že objavljen tudi prvi video o predelavi.