
Drzna trditev, priznam! A če pogledamo malce podrobneje, le-ta ni tako daleč od resnice. Če ste podobni meni in vam potovanja pomenijo ogromno ter so ljubezen brez katere enostavno ne gre živeti, boste najlažje ugotovili, če sta z vašim dragim ali drago za skupaj, prav na potovanju.
Morda bo najboljše vse skupaj razložiti kar na konkretnem primeru. S Simonom namreč nisva bila dolgo skupaj, ko sem se enostavno odločila, da naredim nekakšen test. Vse na njemu mi je bilo všeč in predno sem se odločila, da zaplujeva v tiste konkretno resne vode v najini zvezi, sem enostavno morala preveriti, kako skupaj funkcionirava na potovanju.
Potovanja so bila namreč že od nekdaj del mene. Po svetu sem začela hoditi naokoli že s tremi leti – najprej s starši, da ne bo pomote. Potovanja so bila nekako edina stvar, kjer nisem bila pripravljena sklepati kompromisov – nobenih, nada, zero, null, niente….
S Simonom je bila zadeva morda še toliko bolj delikatna, saj do najinega srečanja, ni še nikoli potoval. Pravzaprav celo nikoli ni niti sedel na letalo! In tukaj se stvari lahko pošteno zalomijo, zato sem se odločila, da greva čimprej na skupno nizkocenovno potovanje.
Zakaj nizkocenovno, boste morda povprašali? Imela sem dva dobra razloga za to izbiro:
- Nizkocenovna potovanja so pravzaprav edina možnost, ki zame obstaja, saj si druge ne morem niti privoščiti.
- Prav na takšnih poceni potovanjih se najhitreje razkrije pravi karakter človeka.
Vsi smo namreč nasmejani, ko je vse lepo, čisto in gre vse po planu. Pri takšnih nizkocenovnih potovanjih pa je pravilo ponavadi takšno, da tukaj res nikoli ne gre nič po načrtu. Kljub okvirnemu planu, še vedno ne veš točno kje boš spal in kako bo izgledalo prenočišče, kaj in kje boš jedel, kako boš prišel iz kraja v kraj, se boš lahko kje stuširal…nekako edino merilo je to, da mora biti poceni. Vse ostalo pa je improvizacija.
In ko potovanja postajajo poceni, velikokrat nastajajo problemi, če vaš sopotnik ni pravi. Saj veste – kreganje, kuhanje zamer in v najslabšem primeru celo odločitev, da vsak svojo pot nadaljuje sam. Ko stvari niso popolne zelo hitro padajo maske z obraza in se pokaže pravi karakter človeka.
Poleg tega pa ni boljšega testa, kot z nekom non-stop tičati skupaj. Na takšnem potovanju sta skupaj 24 ur – v dobrem in slabem. Slabo se lahko hitro spremeni v res neprijetno, saj ni prav nič romantično bedeti ob nekom s hudimi prebavnimi motnjami, drisko in bruhanjem… Verjemite, če vaš partner in tudi vi z njim, vse to prenesete in za nameček še vesta, kaj točno želita od vašega razmerja, je to že zelo dober znak, da pašeta skupaj.
Aja, pa še to – dokaz, da je Simon test opravil z odliko – poročila sva se namreč že po 11ih mesecih od najinega prvega srečanja. 🙂
Midva niti po dobrih petnajstih letih nisva poročena. Potujeva pa še vedno skupaj, po svetu in v življenju. 🙂
🙂 Petra, itak ni dokaz ljubezni to, da se poročiš.Nama je sicer pomenilo veliko, drugim ne. Prav je tako, da se vsak odloči zase in za tisto, kar je njemu fajn…še bolje pa je najti takšnega partnerja, ki se strinja s tabo 😉
Nina, mogoče sva se malo slabo razumeli, sem preveč na kratko napisala. V mojem sporočilu je bil poudarek na najinih 15 letih in kako je res pomembno, da najdeš pravega. Takega, ki s tabo “potuje” (in seveda tudi potuje) v dobrem in slabem. Kot kaže, si ga ti našla, jaz pa tudi. S to razliko, da sta vidva podpisala poročni list, mi2 pa en drug zelo romantičen dokument – dolgoročni kredit za hišo. 🙂
Petra, sem se prav nasmejala pri tistem “romantičnem” dokumentu… 🙂 Potem imava midva kar dve listini – poročni list in kreditno 😛