
Leto 2015 je bilo polno pretresov, sploh zaradi mamine diagnoze limfomskega raka. Tako so tudi vse pozitivne novice nekako zbledele, saj takrat kar naenkrat ni bilo v glavi več prostora za veselje. Kljub vsemu pa se svet ni ustavil in se tudi ni smel ustaviti, saj bi bilo vse skupaj za vse nas, vključno z mami, še toliko bolj boleče. S pozitivnimi dogajanji in mišljenjem smo vsi v družini skušali pripomoči k dobrim mislim in borbenosti, ki pa jo mami ni manjkalo. Borila se je kot volk, brez jamranja, otožnosti in obupavanja. Odločila se je namreč, da se ne da in da je zanjo na svetu še preveliko stvari, ki jih mora doživeti.
Čeprav se je zaradi intenzivne kemoterapije držala doma, smo bili mi tisti, ki smo ji popestrili dogajanje. In gledano nazaj je bilo leto 2016 resnično zelo pestro. Mislim, da se nama s Simonom še nikoli ni toliko dogajalo, kot prav letos.
- Januar
Že takoj po novem letu je bil na vrsti hiter ponovoletni izlet v Salzburg. Razlog je bil srečanje sorodnikov, ki so v Nemčijo prileteli iz Avstralije in smo se tako odločili, da se dobimo nekje na sredi poti.
Ker je mami ravno po novem letu začela s svojim zdravljenjem, in je potrebovala tudi našo pomoč, sva se s Simonom odločila, da tradicijo januarskih potovanj v oddaljene kraje prekineva in se za krajši čas podava nekam bližje. Tako sva izbrala Malto, kjer sva kljub zimskemu času lahko malce pobegnila naši ostri zimi. Poleg tega pa sva tam sodelovala še s hotelom Valentina.

Potovanje na Malto
Takoj s prvim januarjem pa sem sklenila tudi svojo novoletno zaobljubo – da v letu 2016 opravim 100 vzponov na bližnji hrib Koreno. Potrebovala sem nekaj za čiščenje glave in nekaj, kar me bo odpeljalo stran od računalnika. No na koncu je zaradi moje nosečnosti zaobljuba in cilj splaval po vodi, ampak nobenega dvoma ni, da mi ne bi uspelo. Že meseca marca sem namreč Koreno “osvojila” 33krat.
- Februar
V februarju sva na povabilo Bratislavske turistične organizacije potovala v Bratislavo. Njena simpatična podoba in tridnevni odklop je bil prav prijetna popestritev.

Izlet v Bratislavo
- Marec
V mesecu marcu je steklo še eno delavno potovanje oziroma izlet. Tokrat je bil na vrsti Pariz, katerega sva obiskala na povabilo tamkajšnje mestne turistične organizacije. Sama sem bila v Parizu v srednji šoli, Simon pa se je s tem romantičnim mestom srečal prvič. Kot kaže je bil Pariz prelomnica za najino največje presenečenje v letu 2016 – 14 dni po najinem prihodu domov, sem namreč po štirih dolgih letih zanosila. Morda pa je vendarle nekaj na tem Parizu. 🙂

Izlet v Pariz
Potepala pa sva se tudi po Sloveniji in končno obiskala eno najslikovitejših poti v obliki srca, ki se nahaja v kraju Špičnik.
- April
Kljub temu, da me je prvi mesec nosečnosti pošteno utrujal, sva se odzvala povabilu Istrske turistične organizacije in se tako kot v letu 2015, tudi letos razvajala z okusnimi špargljevimi jedmi, ki so potekale v sklopu festivala dnevov istrskih špargljev.

Dnevi istrskih špargljev (Izlet na hrvaško Istro)
- Maj
Za prvi maj sva zopet sklenila, da se podava nekam blizu, a sva iskala kanček eksotičnosti, ko sva naletela na ugodno letalsko karto iz Ljubljane na Madeiro. Otok naju je povsem navdušil – če vas zanima zakaj, si preberite tukaj.

Potovanje na Madeiro
Prvič pa sva se znašla tudi na Ribniškem Pohorju, kjer sva raziskala skoraj vse tamkajšnje lepote in ponudbo.
- Junij
Ko sva že mislila, da se vse skupaj malo umirja, sva sodelovala v evropski kampanji Europe, Wonder is all Around, kjer sva predstavila svetu Postojnsko jamo.
Vikend sva preživela še v prvem luksuznem kampu / glampingu Big Berry ob Kolpi ter se skupaj s Toyoto podala na eno najlepših gorskih cest Grossglockner.

Luksuzno kampiranje ob Kolpi – Big Berry kamp
Z mojim 33. rojstnim dnem pa sem obeležila tudi 30. obletnico, ko sem šla prvič na potovanje.
- Julij
Pred najinim glavnim dopustom, sva raziskovala še Milano, kamor naju je poslal Mastercard. Nato pa se vendarle za tri tedne z avtom odpravila na roadtrip po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski.

Izlet v Milano
- Avgust
Roadtrip po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski je potekal tudi v mesec avgust in čeprav sva imela na poti veliko dežja ter hladnih dni, sva oba nadvse uživala. Malo naju je sicer mikalo potovanje izven Evrope, a prav zaradi prihajajočega člana, sva morala zategniti pas in skrbno načrtovati najine finance. Navsezadnje, hočeš ali nočeš, prihod malčka tudi nekaj stane.

Roadtrip po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski
Zelo naju je razveselila tudi novica, da se je zavarovalnica Vzajemna že drugo leto odločila podpreti najin blog in s tem tudi popotniško kulturo v Sloveniji.
- September
Ker so mi po potovanju po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski diagnostificirali nizko posteljico, sem morala malce mirovati in več počivati. Prav zato, sva v tem mesecu naredila le krajši izlet v hrvaško Istro, kjer sva obiskala nama ljub kraj Grožnjan.

Izlet v Grožnjan
- Oktober
Moj buši je postajal vedno večji, s tem pa sem sama postajala vedno bolj okorna. Tako sva se kljub pozitivnim izvidom ginekološkega pregleda odločila, da se v zadnjem trimesečju vendarle malo umiriva. Privoščila sva si le en izlet na slikovit in barvit otok Burano.

Izlet na Burano
- November
Oba s Simonom rada dobro jeva, zato se povabila na dneve morskega lista (festival Dnevi švoja), ki letno poteka v severozahodni hrvaški Istri, nikakor nisva odpovedala. Je sploh potrebno omeniti, kako okusno je bilo to razvajanje?

Dnevi švoja (Izlet na hrvaško Istro)
- December
Zadnji dnevi nosečnosti so se začeli odštevati in tako sva se tudi midva zasidrala doma. Prvič sva že v mesecu marcu vedela, kje bova preživela novo leto, saj ga tokrat ne bova preživljala v dvoje, ampak v troje. In priznava – niti predstavljati si nisva upala, da bo tako čarobno pa čeprav neprespano.

Prva družinska fotografija z najinim Renom
Čeprav je konec leta 2015 izgledal vse prej kot obetajoče, pa je bilo leto 2016 morda prav zato eno najlepših najinih let. Ne le, da se nama je dogajalo na polno… Po štirih letih želja in diagnoze »neplodnosti« sva v svoje roke dobila tudi najino največje bogastvo. Za tisto češnjo na vrhu smetane pa je poskrbela s svojo neomajno voljo tudi mami, saj je premagala raka… Bi se vse skupaj sploh lahko zaključilo še kako lepše?
Leto 2016 je res prelomno in predvsem izjemno leto. Vse dobro tudi v letu 2017.
Hvala Iva. Res je, 2016 ne bi moglo biti lepše leto in upava, da se bodo takšni občutki “raztegnili” tudi v leto 2017: Vse lepo tudi vam!
Nina in Simon,
solze so mi stopile v oči, ko sem prišla do konca vajinega prispevka. Želim vama predvsem veliko zdravja, ker ostalo že tako imata. Hvala za vajin pogum, čudovit pogled in napisane besede z vsakim prispevkom.
Martina
Draga Martina, hvala! Zdravje je res tisto, kar na žalost znaš ceniti šele, ko ti ga manjka. Če je zdravje, je vse ostalo, tako da upava, da bo 2017 predvsem zdravo za vse…tudi za vas!
Srečno!
Nina, Simon in Ren 🙂
Zelo lepo! Se strinjam z Martino. Začetek blog posta je kar pretresljiv, ampak je zato konec toliko lepši. Vidi se, da ste srečni (kar je glede na to, da so se vsi pritoževali nad letom 2016 prav lepo videti). Za Grossglockner sta potrebovala samo en dan? To sta šla z avtom? Morda veš, kako je tam za kolesarjenje?
Živjo Maruša,
ja, leto 2016 se je na srečo res lepo zaključilo in je bilo po dolgem času super dobiti res dobre novice. 🙂
Za Grossglockner sva si pa vzela kar dva dni – eno noč sva prenočila v Lienzu. Načeloma bi pa šel izlet tudi skozi v enem dnevu, ampak sva hotela narediti vse malo bolj na izi. 🙂 In ja, Grossglockner je fajn za kolesarje – naporno, ampak ko pa prideš na vrh, je pa zagotovo fenomenalen občutek 🙂