potovanja, kam na potovanje, potovanja z otrokom

Planiranje potovanj nama s Simonom nikoli ni šlo, a zdi se, da je s prihodom Rena vse skupaj postalo še malce težje.

Malo nama seveda nagajajo finance – sploh sedaj ko je Simon brez zaposlitve, a po drugi strani smo vseeno malce bolj prilagodljivi kdaj in za koliko časa. Verjetno je prav ta prilagodljivost največji razlog, da za leto 2018 pravih popotniških planov niti še nismo kovali.

Zaenkrat je siguren le hiter skok / izlet v Valencijo konec januarja pa še to zaradi Renovega bronhiolitisa ter bakterijske pljučnice zadnji teden visi v zraku. Malo čakava tudi na kakšno super ugodno letalsko karto, ki bi nas še pred pomladjo ponesla nekam na toplo – aprila se je planiralo overland potovanje z avtom v Iran, a bo zaradi mojega omejenega dopusta težko izvedljivo oziroma bo, če uspeva dobiti kakšnega sopotnika ali dva, ki bosta s Simonom na poti do mojega in Renovega prihoda. Če koga morda zanima tovrstna nepozabna Iranska overland dogodivščina naj se nama javi. 🙂

Za novo overland potovanje se spogledujemo z različnimi destinacijami (sploh če nam Iran pade v vodo) – nekako pa so vse odvisne od našega razpoložljivega časa in financ. A v ožjem izboru so zaenkrat Grčija za prvi maj, čeprav priznam, da mene zelo mika v tem času tudi Tunizija, poleti pa upam, da bi nam uspelo nekam na sever – Islandija je že dolgo v paci, a morda jo zamenjajo kar kakšne Skandinavske države… No čeprav se kakšne daljše avanture tudi ne bi branila – ena večjih želja je z avtom iz Slovenije v Mongolijo. Ampak mislim, da bo tole v 2018 zaenkrat še misija nemogoče.

Jeseni pa se po dolgem času želim ponovno vrniti na Filipine, kjer sem se potikala še brez Simona in Rena. V prvi vrsti si tja ponovno želim zaradi domačinke, moje dobre prijateljice, po drugi strani pa želim eno mojih najljubših popotniških destinacij pokazati tudi mojima fantoma.

A na koncu, tako kot vsako leto, ni važno koliko in kaj planiramo. Običajno se vsi naši plani tako obrnejo povsem na glavo. Zaenkrat in na srečo, smo potovali vedno več, kot je bilo sprva načrtovano in nemalokrat tudi v povsem druge kraje, kot smo jih sprva načrtovali. A to, kje se na koncu znajdemo je pravzaprav še najmanj važno – važno je le to, da lahko čim večkrat kam sploh gremo in držim pesti, da bo tudi leto 2018 popotniško zelo pestro in polno prijetnih presenečenj, tako kot je bilo leto 2017.