Korzika znamenitosti

Vsako leto napišem povzetek popotniškega leta, pregled izletov in potovanj, da me opomnijo, kako hvaležna sem lahko za vse dogodivščine, ki sem jih doživela sama, v dvoje ali kot družina.

Čeprav se z letom 2020 ni pretirano za hvaliti, pa sem kljub zaprtju mej in omejitev vendarle na pisanje tega prispevka čakala skoraj do zadnjega, saj sem vse do danes upala, da bomo vseeno uspeli čez novo leto pobegniti nekam z avtom. Če to ni optimistično…

Letošnje leto je bilo polno planov, a prav tako polno razočaranj, iznajdljivosti, fleksibilnosti, trepetanjem, če bomo uspeli zaslužiti za plačo, a kljub temu še vedno polno hvaležnosti za vse, kar smo v preteklih letih sploh doživeli. Ostajanje doma smo si namreč lajšali s spomini, pregledi starih zapisov na blogu, fotografijami, videi, ki smo jih do sedaj objavili. No ja, ne bi bila poštena, če ne priznam, da me je to ostajanje doma vendarle stiskalo in mi še sedaj velikokrat pokvari kakršen koli optimizem. Potovanja resnično pogrešam in verjamem, da nisem edina, ki že komaj čaka na nove spomine. Imam dobre in slabe dneve – dneve polne optimizma in dneve, ko nekega pravega upanja za oddaljena potovanja skoraj da ne vidim – vsaj ne v neki bližnji prihodnosti.

Kaj se nam je torej dogajalo v letu 2020?

Januar, februar, marec

Največkrat prve zimske mesece izkoristimo za kakšno potovanje na toplo. A za letos sva s Simonom šele v marcu načrtovala krajše potepanje v dvoje. Slab teden bi namreč morala preživeti v Berlinu in okolici, a ker smo se v Evropi ravno v marcu začeli soočati s Covid-19, so najini načrti padli v vodo. Tako sva prve tri mesece porabila za razmišljanje o tem neverjetnem in skoraj znanstveno-fantastičnem dogajanju, s spomini sva se izgubljala na Kitajskem, v Nemčiji, podelila nekaj nasvetov pri najemu avtomobila ter na blog zapisala tudi oceno kantice za vodo Lifesaver.

Na srečo smo v februarju vseeno uspeli na sankaški izlet na Dobrač in se podali tudi do Pomnika miru na Cerju. Na blogu pa je nastalo kar nekaj prispevkov iz Andaluzije, ki jih je spisala moja mami, saj sta z očetom na začetku leta raziskovala to čudovito Špansko regijo.

April

Aprila smo dočakali delno odprtje in prehajanje med občinami in od vsega navdušenja je nastal prispevek o pešpoteh po Sloveniji. Prav tako pa sem zaradi številnih vprašanj izvedla nekaj webinarjev – pogovorov v živo o različnih popotniških temah, med drugim tudi o zdravstvenem zavarovanju za tujino, kjer sem gostila zavarovalnico Vzajemna.

Maj

V mesecu maju so bile namesto načrtovanega potovanja na Korziko, na vrsti razmere po svetu. Navsezadnje nas je vse zanimalo, kaj se dogaja v drugih državah in kako bo novi koronavirus vplival na naša potovanja. Na srečo pa smo uspeli narediti tudi nekaj izletov – Rupnikova linija, Primorska, Pot Kamna. Lotila sem se še zapisa o divjem kampiranju in glede nato, da sem bila mnenja, da bodo roadtripi v letošnjem letu veliko bolj popularni kot pa potovanja z letalom, sem slabosti ter prednosti potovanj z avtom zapisala tudi v posebnem blog prispevku.

Junij

Junija je končno nastopilo nekaj več pozitivnega popotniškega utripa in optimizma. Kljub temu, da smo potovali lahko šele od sredine junija, smo uspeli obiskati otok Krk, se podali na raziskovanje Krasa, odkrivali pešpoti v Katschbergu in odkrivali manj znane kotičke Ljubljane ter okolice.

Julij

Mesec z največ potepanji je bil prav mesec julij. Obiskali smo čudovito Belo krajino, ter se nato podali čez mejo. Izlet v Graz oz Gradecu ter obisk živalskega vrta Herberstein je bil pravi balzam za dušo. Potovanje v Nemčijo, natančneje južno bavarsko, kjer smo občudovali jezero Chiemsee in Tegernsee, pa se je resnično že zdelo kot pravo potovanje. Le-to smo združili še z obiskom avstrijskega mesta Linz.

Avgust

Nesojena spomladanska Korzika je končno prišla na vrsto v avgustu. Slabe tri tedne smo si vzeli zanjo pa se je še vedno zdelo premalo. Povsem smo se odklopili od medijev in v našem potovanju resnično uživali in to ne le zaradi čudovite Korzike. Naše poti pa je s kamp opremo Brunner podprlo tudi podjetje Merkur.

September

Žal so se razmere po svetu zopet začele slabšati in po vodi so ponovno splavali nekateri naši načrti. A vendarle smo se za en konec tedna odpravili na izlet v Poljansko dolino, načrtovali jesenske počitnice v Nemčiji ter se spoznavali z blagovno znamko Royal Robbins in njihovimi popotniškimi oblačili. Optimistično sem se lotila tudi idej za preživljanje jesenskih počitnic v Sloveniji.

Oktober

Začelo se je zapiranje po regijah in namesto prispevkov o posameznih regijah ter namigih za izlete, sem se raje odločila, da z vami delim igre v naravi, ki jih mi redno prakticiramo na naših poteh. Gneče nikoli nisem imela rada in v kolikor bi se objavil seznam za določene izlete, bi bila delno za gnečo lahko kriva tudi sama. Prav zato sem se odločila, da naj vsak svoje kotičke raje obdrži zase in uživa v miru, kot pa da le-ti postanejo vijuganje med obiskovalci.

Na srečo pa smo vendarle ujeli še en konec tedna na Hrvaškem. Takrat smo obiskali Pazin, ki smo ga sami krivično vedno le obvozili, in nas je z okolico res prijetno presenetil.

November

November je bil zaradi vseh strogih ukrepov ponovno mesec za razmišljanje in spomine. Tokrat je na vrsto prišlo (zaenkrat) mojih 10 razlogov za izlet v Avstrijo. S pomočjo slovenskih kulinaričnih blogarjev, pa je nastal tudi simpatični prispevek o kosilih na poti oziroma med kampiranjem.

December

Do zadnjega sem upala, da nam bo letos uspelo obiskati kakšen božični sejem v Nemčiji, a se je seveda vse postavilo na glavo in tako so odpovedi sejmov sledile ena za drugo. Kljub temu sem raziskala tradicijo božičnih sejmov, ki so se začeli prav v Nemčiji in navedla še nekaj zanimivih dejstev o prazničnem času v tej državi. Sledilo je nekaj nasvetov za vse, ki potujete z otroki, za piko na i, ter nekaj normalnega občutka, pa je sledil obisk oziroma press trip Črnomlja. Ob obisku sem spoznala, da v Sloveniji kljub težkim časom za turizem, motivacije in energije za nove dobre zgodbe ne manjka in ena takšnih je tudi zgodba Odprtih vasi in glampyardinga.

 

Kljub situaciji smo vendarle upali, da se bo letošnje leto vseeno malce bolj optimistično razpletlo in da nam vsem uspe uresničiti vsaj še nekaj popotniških želja. A žal je ostalo zgolj pri željah ter upanju, da se jih bo nekaj dalo delno uresničiti v prihajajočem se letu. Vendarle pa smo veseli, da smo iz letošnjega čudnega leta vseeno uspeli izluščiti nekaj lepih spominov in dogodivščin.