pisanje popotniške knjige, popotniška knjiga, knjiga potovanja

Mislim, da se je že prav vsakdo od nas, ki sam sebe na skrivaj poimenuje popotnik, srečal z vprašanjem zakaj tako rad potuje? Da se ne bom prevec ponavljala in kopirala moj ZATO (preberi si ga v zavihku domov, o meni in predavanja), lahko vse strnem v eno samo poved, ki žal ni zrasla na mojem zeljniku, vendar se podpišem takoj poleg avtorja – SV. Avguština. Trdi namreč, da je svet kot knjiga in vsak, ki ne potuje prebere le eno stran.

In ker tudi sama obožujem knjige, je potem popolnoma naravno, da tako zelo rada potujem. Na potovanju si namreč strani v knjigi pišem sama. Na poti doživim vse kar sem si kdaj predstavljala in vse tisto, na kar nisem nikoli niti pomislila, da lahko doživim. V moji knjigi se sreča in spozna ogromno različnih ljudi, ki se na tak ali drugačen način dotaknejo mojega življenja, mojih misli in nenazadnje mojih prepričanj, za katere se velikokrat izkaže, da so mnogo preozka. Prav ta moja “ozkost” pa mi da zopet novo snov za mojo popotno knjigo, ki raste in se debeli z vsako novo potjo.

Vsekakor si želim, da se moja knjiga še dolgo debeli in me bogati, saj sama jemljem potovanja za širjenje mojih obzorij. Da pa to nisem ugotovila jaz in je nam “popotnikom” že dolgo jasno, lahko to potrdi tudi prerok Mohamed, kateri je nekoč zapisal fantastično misel o potovanjih… Ne potrebuješ mi govoriti, kako izobražen si, raje mi povej, koliko si že prepotoval. In zato, dragi moji, zato mi, ki nas nekateri jemljejo za nekoliko čudaške pripadnike človeške rase, radi potujemo.

In če odklanjaš hrano, ignoriraš običaje, se bojiš vere in se izogibaš ljudi, je bolje da ostaneš doma (James Michener) …..  in če bi ostala doma, bi moja duša ostala prazna in nenazadnje tudi moj želodec, ki je vedno znova vesel, ko v kuhinji zadiši po “drugačni” hrani… pa DOBER TEK!