Že dolgo nisem tako intenzivno premišljevala o prihodnosti, ki jo letos sploh ne povezujem toliko z našimi popotniškimi načrti.

Zadnji mesec sem se namreč kar malo odklopila od bloga in družbenih omrežij. Ni prave energije in ni tistih močnih čustev, ki me preplavljajo na potovanjih, ki bi kar same od sebe sestavljale besede. Navsezadnje želim še vedno ustvarjati izletniško in popotniško vsebino, kot pa postati nekaj, kar v resnici nisem, samo zato, da se nekaj dogaja. A zaradi vseh ukrepov, ki onemogočajo normalna in svobodna potovanja, sem na nek način izgubila tudi delček sebe. A namesto, da čakam na boljše čase, se intenzivno posvečam delu, družini in razmišljanju, kako svojo pot sploh nadaljevati. Do neke dokončne odločitve sicer še nisem prišla, ampak ko se vse skupaj poveže v neko pametno celoto, bom tudi to delila z vami.

Nikakor se ne morem izogniti dejstvu, da so potovanja res velik del mene in da že komaj čakam, da se bomo lahko spet nekam, svobodno odpravili. Nekam daleč, kjer se bomo čudili eksotični pokrajini, vonjem, ljudem. Kjer bomo lahko občudovali raznoliko in za nas drugačno pokrajino, si cedili sline nad neznano hrano in se zaradi nerazumevanja spraševali, kaj je to, kar se je sploh znašlo na naših krožnikih…

A česa se res lahko nadejamo v letošnjem letu? Če smo povsem odkriti, mislim, da na to vprašanje res težko najdemo odgovor. Sama se bojim predvsem tega, da nam bo na voljo za nekaj bolj sproščenih dogodivščin zgolj nekaj toplejših mesecev. Vsekakor upam, da se motim, saj bi naslednjo zimo res bilo lepo preživeti nekje na toplem. A glede na trenutno stanje bom vesela že kakšnega zanimivega potovanja z avtom, četudi zgolj po Evropi.

Kaj pa vem, res je, da sem raje malo bolj na varni strani, saj to, da bi rinila na drug konec sveta v tej situaciji in pri nenehnem spreminjanju razmer in pravil, lahko kaj hitro pride do zaprtja mej, odpovedi letov, morda celo zaprtju hotelov… V takšnih primerih je vedno na udaru tudi denarnica in glede na žalostno leto v turizmu, je vseeno bolje biti s financami še malce bolj previden, kot sicer.

Kljub temu, da letos ne bomo vnaprej kupovali letalskih kart, pa bomo skušali leto vseeno čim bolje izkoristiti za potovanja z avtom. Prav to je prednost tovrstnih potovanj, saj si pri njih lahko veliko bolj fleksibilen z odhodi in prihodi, kot sicer. Poleg tega pa je izredno priročno, da s seboj vozimo tako svojo posteljo, kot kuhinjo.

Že dolgo se spogledujemo s Srbijo in Skandinavijo in morda bo letošnje leto končno pravo, za uresničitev teh želja. Mislim, da nam ne uide tudi “naša” Nemčija – če ne zaradi drugega, vsaj za kakšen obisk zabaviščnih parkov, ki so resnično vredni obiska in na katere je Ren vsako leto bolj nor. Vsekakor se ne bi branili niti potovanja z avtom v Maroko ali morda Turčijo, in čeprav se mi to zdi že skoraj kot znanstvena fantastika, pustimo času čas in morda nas bo letošnje leto vendarle še kako pozitivno presenetilo.

In saj veste, ker brez opisovanja naših dogodivščin vendarle ne zdržim predolgo, boste o naših letošnjih podvigih, upam da kmalu, lahko prebirali tako tukaj na blogu, kot boste naše utripe v živo lahko spremljali na našem Instagramu, Facebooku in Youtubu. Vsem skupaj pa želim predvsem srečno in optimistično, čeprav priznam, da imam zadnje čase s slednjim sama kar nekaj težav. Ampak kot pravijo: »Slab začetek, dober konec!« in če to drži, se bo letošnje leto končalo fantastično.