
Čeprav je od mojega potovanja po Afriki minilo že štiri mesece, mi le-to še vedno polno zaposluje misli… Odkrito povedano, mi vsako potovanje še dolgo odzvanja v glavi in ga težko kar tako na hitro “izbrišem” iz spomina, a vendarle je z Afriko to še nekoliko drugače.
Vsi popotniki, ki sem jih v svojem življenju srečala, pravijo, da je Indija država, ki ti ne pusti pozabiti. Tudi meni Indija in tamkajšnje potovanje nikakor ne gre iz glave, a odkar sem obiskala Afriko, ta čast pripada tudi temu “črnemu kontinentu”. Sedaj lahko jasno in glasno povem, da mora Afriko (vsaj enkrat v svojem življenju) obiskati vsak popotnik in ljubitelj avanturizma.
Če se vendarle morda o potovanju tja sprašujete in dvomite, naj vam pomagam z nekaj vzpodbudnimi besedami in razlogi zakaj je prav Afrika tako zelo posebna, da jo mora vsak uvrstiti na svoj popotniški seznam?
- Pokrajina – Afrika je ogromen kontinent, zato je tudi pokrajina tu zelo raznolika. Pravzaprav je pokrajina v Afriki pogojena s tem, v kateri državi se nahajate. Ne glede na to, katero afriško državo boste izbrali, sem prepričana, da vas bo vsak prizor navduševal – naj bo to deževni pragozd, visoke peščene sipine, čarobne plaže, težko dosegljivo gorovje, zlate savane…
- Živali – z omembo potovanja v Afriko večina ljudi najprej pomisli na safari. Sloni, žirafe, nosorogi, levi, leopardi, vodni bivoli, opice, krokodili, povodni konji… Tukaj najdete resnično vse, celo takšne primerke, ki jih najraje nikoli ne bi želeli srečati, a pustimo te raje za kakšno drugo zgodbo…
- Barve – že od nekdaj velja afriška kultura za barvito in raznoliko. Starodavna ljudstva, ki se zaradi modernizacije in vedno večjega turizma, spreminjajo v skoraj da nezanimive in včasih že pretirano nadležne pripadnike črne rase, v sebi in na sebi na srečo še vedno nosijo nekaj sledi nekoč slikovito barvitega življenja. Njihova oblačila in nakit ob rdeči afriški zemlji ter ob njihovi izrazito črni polti pridejo še toliko bolj do izraza.
- Hrana – roko na srce, hrana v Afriki ni ravno nek kulinarični presežek (prevladujejo namreč rotiji, matoke in riž), a se tu vendarle najde nekaj takšnega, po čemer se vam bodo še dolgo po vrnitvi domov cedile sline. Sočno sadje, kot je mango, papaja in ananas, se nikakor ne more primerjati s tistim kupljenim pri nas. Vsi ljubitelji okusnega sadja, nikar ne odlašajte in začnite planirati potovanje v Afriko čimprej.
- Ljudje – čisto na vsakem potovanju so vsaj zame najpomembnejši ljudje in to ne zgolj zaradi fotografiranja portretov pa čeprav so le-ti moj najljubši motiv. Ljudje so namreč tisti, ki lahko naredijo potovanje odlično ali malo manj prijetno. Tudi v Afriki lahko (žal) najdemo oboje, a tisti najbolj prijazni ljudje se ponavadi “skrivajo” povsod – le poiskati jih morate znati. V večjo divjino kot se odpravljate, več širokih nasmehov in pristnih stiskov rok boste deležni pa čeprav boste ravno takrat najbolj intenzivno obkroženi z gromozansko in neizbežno revščino, ki je v Afriki del vsakdana. Prav revščina in pogledi nanjo marsikoga odbijajo in zato se potovanja v Afriko izogiba. Ne bom vam lagala – tega je v Afriki res veliko – veliko preveč! Ljudje naokoli hodijo bosi, v ponošenih, umazanih ter raztrganih oblačilih, nekateri na pol goli in lakota je žal za mnoge nekaj povsem običajnega… Takšni prizori so nedvomno šokantni in nanje se ni mogoče pripraviti, niti se nanje ne moremo navaditi… Kljub temu pa je v njihovih temnih očeh vedno zaznati iskrico, nekakšen žarek upanja, ki ga pri nas v ljudeh komaj da še kdaj opazim. Ljudje v Afriki so kljub pomanjkanju in lakoti polni življenjske energije in volje do življenja… To je vsekakor nekaj, kar je vredno spoznati in vsaj delček takšnih spoznanj prinesti nazaj v naš “razviti” svet. V razviti svet, po katerem hrepenijo mnogi Afričani, saj zanje in za njihove oči živimo popolno sanjsko življenje. Življenje, ki ga mi žal čedalje manj cenimo in se nad njim glasno ter nezadovoljno (ves čas) pritožujemo…
Če boste na potovanje v Afriko odšli z odprtimi očmi ter boste dojemljivi za tamkajšnja spoznanja, Afrike nikoli ne boste mogli pozabiti. Afrika se namreč, tako kot tamkajšnja rdeča prst, zareže globoko pod kožo in kljuva, opozarja ter kliče… vse dokler se tja ponovno ne vrnete in ji dovolite, da vas le-ta za vedno posrka vase…
V pravi (sem ne štejem Maroka) sem bil le enkrat in sicer v Tanzaniji. Verjetno tudi zato, ker je malo dražja kot Azija in Južna Amerika.
Tanzanija me je očarala zaradi živali in hribov. Predvsem sem vesel, da mi je uspelo priti na Kilimanjaro. Ljudje pa name niso naredili kakšnega pozitivnega vtisa. Prej negativnega. Skoraj nisem srečal človeka, ki me nebi hotel ‘nategniti’.
Vsekakor pa si želim iti v Ugando pogledati gorile!
Tanzanija je proti Ugandi veliko bolj turistična in to se vsekakor pozna pri ljudeh. V Ugandi midva nisva dobila nikoli občutka, da bi naju kdo želel nategniti. Je pa tudi to res, da sva se z avtomobilom lahko vozila po področjih, kamor običajni obiskovalci ne zaidejo in so ljudje pristni!
Gorile so pa baje super, ampak za naju brez dvoma predrag špas 600 USD/osebo 🙁