Da je predelava kombija v kamper velik projekt, sva vedela še preden sva se s Simonom v to spustila. Vsekakor pa nisva vedela, da bo to tudi tako zahteven projekt – ne samo po znanju, času in financah. V korona času je bila zahtevna tudi dobava delov za predelavo, saj je v tem času tako imenovani »vanlife« trend skokovito narasel, dobavne verige pa so se zaradi pomanjkanja materiala zelo skrčile in nam povzročila veliko preglavic.

A sedaj smo tukaj in končno lahko naznaniva, da smo po sedmih mesecih uspeli kamper dokončati v takšni meri, da smo dobili homologacijo in da se s kamperjem že lahko odpravimo kam. Pravzaprav je za nami že kar nekaj vikend potepov, kot tudi dvotedensko potovanje po Španiji.

O naši predelavi kombija sva sproti na naš You Tube kanal objavljala krajše videe po sklopih našega dela. Da so bili gledljivi, se v njih nisva tako poglobila z raznimi informacijami, saj sva že na začetku sklenila, da bova z njimi bolj radodarna raje na blogu.

Postopek predelave (4×4) kombija v kamper

Zakaj prav 4×4 kombi?

S Simonom sva že nekaj let sanjarila o večjem vozilu za naša potovanja kot je naša Toyota 100. Želela sva si nekaj, kar bi lahko koristili skozi vse leto, tudi v slabem vremenu in kratkih nočeh.

Tovornjak, ki ga ljudje predelujejo v optimalna overland vozila, pri nama zaradi premalo popotniških dni nikakor ni prišel v upoštev, zato je bila edina opcija 4×4 kombi. Z njim sicer izgubiva precej poti, ki jih z lahkoto naredimo s terencem, a zaradi 4×4 pogona, smo vseeno z izbiro poti malo bolj fleksibilni kot pa z navadnim kombijem.

In tako je korona vendarle prinesla nekaj pozitivnega – zvezde so se nama namreč tako dobro poklopile, da se je v naša življenja za polovično ceno prikradel 4×4 Mercedes Sprinter, letnik 2015. Po dveh neprespanih nočeh in kalkulaciji, kako se takšnega projekta finančno sploh lotiti, sva nato z vsemi štirimi zagrabila priložnost, da vendarle skušava uresničiti del najinih sanj.

Čiščenje in priprava kombija

Kombi sva kupila od slovenske družinske pekarne, ki je imela kombi predelan za prevažanje kruha. Kombi je bil sicer že dobro izoliran, a je bila izolacija pretežka. Že pri tako ozkem kombiju (Sprinterji so namreč veliko ožji od bolj standardnih Boxerjev in Ducatov), je le-ta enostavno zavzela preveč prostora.

Tako sva se najprej lotila odstranjevanja izolacije in predelne stene, ki je potniško kabino ločila od tovornega dela, pri tem pa se dodobra zavedla, da nama bo preglavice povzročilo že pomanjkanje pravega orodja. Na najino veliko srečo nama je z orodjem priskočilo na pomoč podjetje Bosch Slovenija in nama priskrbelo akumulatorski kotni brusilnik, akumulatorsko vbodno žago in akumulatorski udarni vijačnik za kar sva res hvaležna.

Pri pripravi kombija za nadaljnje delo sva se odločila, da sopotniško klop zamenjava s samostojnim sedežem in s tem v kamperju omogočiva prehod v bivalni del. Poleg tega pa smo na voznikov in sovoznikov sedež namestili še vrtljive konzole.

Ko sva na koncu dobila ven prazen kombi, se je začelo merjenje in načrtovanje prostora ter postavitve. Že na tako majhnem prostoru nisva želela klastrofobičnega občutka. Želela sva si, da bo prostor vseeno dihal.

Zaščita pred korozijo

Mercedes Sprinter kombiji imajo na žalost precejšen sloves zaradi rje. Ker si nikakor nisva želela, da v projekt predelave vloživa vse prihranke in še posojilo, sva se najprej odločila, da ga dobro korozijsko zaščitiva pri kleparju, da nam bo res dobro in dolgo služil.

Dobra stran tega, da sva se odločila staro izolacijo odstraniti, je bila tudi ta, da sva lahko videla, da je na nekaterih delih kombi že začel dobivati začetke rje, tako da sva bila zaradi tega še bolj prepričana, da ga morava res dobro zaščititi. Pri takšnem projektu morajo pač temelji biti res dobri!

Ko si priznaš, da vsemu nisi kos

Za nadaljevanje predelave sva se povezala s podjetjem Adventure Truck Slovenija, ki so specializirani za predelavo avanturističnih vozil kot so tovornjaki, 4×4 kombiji in terenci. Dejstvo je, da s Simonom nisva takšna mojstra, da bi se celotnega projekta lotila povsem sama – ne le da nimava zato primernega prostora, slaba sva tudi s specifičnim znanjem. Na vsezadnje pa je na koncu potrebna tudi homologacija, ki ni mačji kašelj.

Prav zaradi tega smo od tu naprej celoten projekt delali skupaj s kolegom Tomašem iz Adventure Truck Slovenija, ki je svojo ljubezen do tovornjakov in potovanj nadgradil v posel predelave tovrstnih avanturističnih vozil. Tomaš je tako prevzel glavno vlogo pri predelavi in uresničevanju najinih želja. Poleg tega, da je Simon Tomašu pomagal pri delu na kombiju pa je bil prav Simon tisti, ki si je celoten izgled / dizajn in postavitev zamislil. Sama priznam, da se nisem pretirano vmešavala in na koncu sem vesela, da se nisem, saj je končni izdelek boljši od pričakovanja.

Osnovna električna napeljava in izolacija

Preden smo na kombiju začeli s polaganjem dvoslojne izolacije, smo namestili osnovno električno napeljavo, saj je to pred izolacijo najlažje narediti. Napeljavo smo potem uporabili za razne vtičnice, luči, naprave, USB-je.

Ko so bili kabli nameščeni po celem kombiju, smo namestili še topolove vezane plošče na mesta, kjer bodo pričvrščene omarice. Nato pa smo celotni kombi oblepili še z 2cm debelo samolepilno peno z zaprto celično struktur, ki bo ščitila notranjost proti vlagi.

Drugi sloj izolacije je bila polepitev celotnega kombija še z nekakšno mehurčkasto alu folijo, ki nadomesti 2-3 cm dodatne izolacije. Z njo uspešno preprečimo tudi toplotne mostove.

Izdelava kalupov in stenskih oblog

Mercedes Sprinter je precej ožji od klasičnih modelov kombijev, ki jih največkrat predelujejo v avtodome (Ducato, Boxer). Prav zato, da pridobimo pri postelji približno 10 cm (5 cm na vsako stran), smo se lotili izdelave kalupov.

Za osnovo smo vzeli topolovo ploščo debeline 10-12 mm, na kateri natančno izmerimo kje bo kalup prišel. Na ta del položimo izmerjen, izrezan in pobrušen stirodur, ki ga natančno premažemo z epoksi smolo – vključno s celo topolovo ploščo. Ta ščiti stirodur pred toplenjem, ko nanj nanesemo lepilni kit.

Na stirodur smo dodali dve plasti steklenih vlaken ter nato z valčkom vse natančno in dobro premazali z epoksi smolo. Po 24-ih urah smo kalup odstranili. Potrebovali smo dva kalupa – za vsako stran enega.

Nato se vse skupaj obleče – nam je vse (strop, stene ter kalupe) delal kar tapetnik. Izbrala sva si blago in upam, da sva se s Simonom odločila pravilno. Malo me skrbi kako bo vzdržljiv in kako bo s čiščenjem – morda bi bilo bolje izbrati kakšno umetno usnje…

Predelava kombija v kamper

Okna in ventilator

Najti okna je bil največji izziv, saj jih praktično nikjer niso imeli na zalogi, zato so dela na kombiju stala.

Ogledovala sva si okna od Dometica, a je bila čakalna doba zanje več mesecev in še to so nama dobavo začeli podaljševati, zato je šel Simon kar sam v akcijo. Po spletu je praktično po celi Evropi pregledal spletne trgovine za avtodome, ko je na koncu končno našel nekaj na zalogi. Dimenzije sicer niso bile takšne, kot sva si želela in prav tako okna niso bila od Dometica, temveč od Carbesta, a sva sklenila, da v tem primeru res ni časa za izbirčnost. Iz italijanskega mesta Bari sva nato poleti končno dobila težko pričakovana okna in delo na kombiju se je lahko vendarle nadaljevalo. Kako so dela potekala  – rezanje odprtin za okna, brusenje, izdelava okvirjev, si lahko ogledate tukaj.

Naš kamper ima sedaj eno strešno okno, dva zadnja in dva stranska. Vsa okna imajo senčnike oz. zatemnitev ter komarnike. Za zatemnitev in izolacijo prednjih stekel pa smo iz mehurčkaste folije – v M Caravaningu se dobi prav set za zaščito / izolacijo oken, skupaj s pritrdilnimi čepi, izdelali še to.

Na zadnji del kombija sva dodala še ventilator MaxxFan, ki ga ljudje zelo pohvalijo. Deluje v obe smeri – iz kombija lahko vleče (vroč) zrak ali pa z njim v kombi dobimo svež zrak.

Polaganje tal

Ko sva kupila kombi je le-ta imel že zelo dobro izolacijo tal, zato se z novim nismo ukvarjali. Dobro smo ga le očistili in na tla prilepili vinil.

Sama sem si sicer želela dodati še talno gretje, a se na koncu zaradi majhnega prostora, kjer bi nam dejansko prišel prav, nismo odločili. Poleg tega pa zanj tako potrebuješ elektriko, kar bo pri divjem kampiranju povsem brez predmetno.

Kletka oz. zadnja klop

Ker bomo potovali v troje se nikakor nismo mogli izogniti zadnji klopi oziroma kletki. Kletka zavzame precej prostora, zato smo celotno postavitev prilagajali prav njej. 

Najprej sva s Simonom sicer mislila, da bomo kletko nadgradili z dodatkom, zaradi katerega se zadnja klop spremeni v posteljo – ta dodatek dobite pri Adventure Truck Slovenia, ki so ga tudi uspešno homologirali. Ker pa kombi že tako ni zelo prostoren bi nam to še dodatno zmanjšalo spalni del, prav tako pa se nisva želela ob večerih, ko gre Ren spat, posloviti od jedilnega kota / pisarne. Poleg tega pa smo zaradi klasične klopi pod njo v zaboju pridobili še dodaten prostor za shranjevanje, kar bi z nadgradnjo klopi odpadlo.

Samooskrba (elektrika, voda, grelec, celice)

Kombi sva želela predelati tako, da bomo vsaj nekaj dni, če ne kar kakšen teden, povsem samooskrbni. Tako smo v zadnji del, pod posteljo, vgradili 105 litrski rezervoar za vodo, prav tako pa smo zaenkrat dodali 200 amperski litijonski akumulator, ki se bo polnil tako s sončnimi celicami, kot med samo vožnjo. Litijonski akumulatorji so veliko lažji in manjši od klasičnih akumulatorjev, a so tudi precej dražji. Ker smo ga skupinsko naročali, smo ga uspeli dobiti za dobrih 900 EUR.

Sončne celice morava sicer še kupiti, ko bo na kombiju nared tudi prtljažnik. Nisva se še točno odločila kakšne dati, a zaenkrat imava v mislih 3 x 190 vatov.

Da bomo kamper koristili lahko tudi pozimi, smo seveda dodali tudi gretje. Odločili smo se, da s srečo poskusimo s 5 kilovatnim kitajskim »webastom«, ki je občutno cenejši od nemškega Webasta. Zanj smo odšteli manj kot 200 EUR.

Za ogrevano vodo pa poskrbi Elgena bojler, tip KB6.

Kuhinja in ostalo pohištvo (hladilnik, korito, omarice, postelja)

Omarice in kuhinja

Celotno pohištvo je oblikoval Simon in odločil se je, da bomo imeli čiste linije v kombinaciji s sivo barvo in bambusom, kar je na koncu izpadlo zelo elegantno. Za piko na i so poskrbele še vgradne LED luči v omaricah ter bralne lučke pri postelji in zadnji klopi / kletki.

Prav tako nisva hotela zadušiti prostora z zapiranjem in tako smo iz prvotnega načrta o ločeni kopalnici vse skupaj spremenili.

Naš kamper je tako dobil zgolj tri omarice nad posteljo ter dve omarici nad kletko/ zadnjo klopjo. Tudi v kuhinji nismo pretiravali. Naše vodilo je bilo predvsem to, da nadgrajujemo našo Toyoto / terensko vozilo, kar po najino pomeni, da s kombijem dobimo več udobja in prostora, ki pa ga ne želiva po nepotrebnem natlačiti z odvečno kramo, posodami, oblačili…

Korito in štedilnik ter ostale stvari za kuhinjo sva povečini kupila pri M Caravaning v Šenčurju.

Hladilnik

Stvar, kjer pa resnično nisva varčevala pa je bil hladilnik. Pravzaprav je po hladilniku kuhinja dobila svojo velikost. Simon se je zagledal v ARB-jev hladilnik / hladilna skrinja dual Zero, v katerega lahko pospravimo 69 l hrane in pijače. Odpira se zgoraj in ima tako hladilni (45 l) kot zamrzovalni del (24l ), lahko pa vse skupaj spremeniš samo v zamrzovalnik ali hladilnik.

Pri hladilniku sva komplicirala predvsem zato, ker sva želela, da je na dosegu roke tako od zunaj kot od znotraj. Nahaja se pri drsnih stranskih vratih, za lažji doseg pa je pričvrščen na vodilih na zaklep, s katerimi smo dobili nekakšen izvlečni predal / podstavek. Tovrstna vodila so sicer lahko zelo draga, a jih je Simon že pri Toyoti našel ugodno na Aliexpresu. Namesto 300 EUR za par, sva zanje plačala 80 EUR.

Hladilnik oziroma hladilna skrinja Zero ni poceni, zato sva bila še toliko bolj vesela, ko nama je pri nakupu prišel naproti tudi ARB. Pri nas se ga dobi pri podjetju Mamut 4×4 iz Mengša, ki je zastopnik za ARB v Sloveniji, in je specializiran za predelave terenskih vozil in vso pripadajočo opremo.

Postelja

Pri postelji je bilo zaradi širine in dolžine kombija potrebno sprejeti veliko kompromisov. Širina kombija je nekako edina negativna stvar pri Sprinterju v primerjavi z ostalimi kombiji. A je v primerjavi s Toyoto največji luksuz to, da imamo v kombiju fiksni postelji, ki ju ne potrebujemo vsak dan sproti nameščati in pospravljati.

Najprej sva mislila, da bova v zadnji del kombija na vsako stran dodala »dodaten prostor« oziroma flarespace, a se je izkazalo, da bi imela v Sloveniji prevelike preglavice s tovrstno homologacijo in sva to idejo opustila.

Prav zato smo se za zadnji del odločili za izdelavo kalupov in tako pridobili pri postelji 10 centimetrov. To je bilo pravzaprav nujno potrebno, če sva želela spati po širini in ne dolžini – pa še to je bilo mogoče zgolj zato, ker sva oba s Simonom majhna. V nasprotnem primeru bi hotela ali ne, morala spati po dolžini.

Predelava kombija v kamper

V kolikor bi se odločila da bi spala po dolžini kombija, bi bilo res da bolj udobno, a potem bi morala pozabiti na box s straniščem in tušem, saj bi postelja praktično prišla vse do zadnje klopi / kletke. Poleg tega pa bi se nama še kuhinja zmanjšala, ki jo že tako ni veliko. 

Sedaj je najina postelja velika približno 175 x 140 cm. Vsekakor se ne bi pritoževala za nekaj dodatnih centimetrov dolžine, a tako pač je. V kolikor bi kombi delala le za dve osebi, bi se vsekakor odločila za posteljo po dolžini, saj notri ne bi dodajala kletke / zadnje klopi…

*No, po uporabi kombija, mislim, da bova še letos vseeno šla v ta dodatek Flarespace, saj bi postelji in nama res pasalo še nekaj dodatnih centimetrov.

Ker bomo potovali s kombijem trije smo morali v zadnji del kombija namestiti dve postelji. Nekateri naredijo postelji eno na drugo, a se je nama to zdelo čisto preveč zaprto. Želela sva si, da je postelja v kombiju nekakšna dnevna soba, kjer lahko poležavamo tudi čez dan, beremo knjige, se gremo družabne igre… To je bilo mogoče izvesti le, da imamo nad sabo dovolj prostora. Hkrati pa smo morali dovolj prostora zagotoviti tudi pod posteljo, saj bomo tam imeli shranjeno prtljago. Posteljo smo dvignili na takšno višino, da je pod njo mogoče dati tudi kolesa. Da bomo prtljago bolje in lažje privezali, je Simon na Amazonu naročil še 2x 2 metra dolgi tračnici.

Simon se je precej ukvarjal z idejo, kako na nek pameten način namestiti zadaj dve postelji. Zaenkrat smo Renovo posteljo namestili po dolžini in jo pripeli na strop, na tak način, da se jo bo dalo čez dan tudi brez problema zapreti / zložiti. Ker je Ren še majhen smo zanj naredili posteljo v velikosti 140 x 50 cm in bo dobra za kakšni dve leti. Se bo pa kasneje dalo posteljo brez večjih težav tudi podaljšati in razširiti.

Obe postelji imata za udobje 10 cm debelo peno, ki se jo uporablja prav za ležišča v avtodomih in jadrnicah. Pene nama je, tako kot celotno tapiciranje delal tapetnik Tapri iz Kamnika.

Stranišče in tuš

Res je, da sva se zaradi prostorske stiske odpovedala kopalnici, a sva vendarle v kombiju poskrbela za stranišče in tuš. Prenosno stranišče sva zaprla v box, ki je hkrati tudi visoka kad za tuš. V tej kadi / boxu bo enkrat, ko se tega lotiva, shranjena zavesa za tuš, ki jo bomo namestili na strop in tako zaščitili preostali del kombija pred špricanjem vode naokoli. V boxu pa je že nameščena tuš ročka. Prenosno stranišče se bo pred uporabo tuša enostavno vzelo iz boksa in namestilo se bo »tuš kabino«.

Notranji tuš nimamo v načrtu uporabljati na dnevni bazi, saj imamo na voljo tudi zunanji tuš, ki se bo bolje amortiziral. Notranji tuš bo tako zgolj za nujne primere, ko bo zunaj premrzlo ali pa zunaj ne bo primernega prostora za tuširanje. Prav zato sva se tudi odločila za takšen notranji tuš – za nekajkrat na leto, bi bilo namreč res škoda, da bi prostor v kombiju zapirala s kopalnico.

Gume in platišča

Veliko pozornost je Simon namenil tudi platiščem in pnevmatikam. Želela sva si nekaj univerzalnega, ki nam bo omogočalo vožnjo tudi po brezpotju, a bo hkrati zagotavljalo tudi udobno, varno in tišjo vožnjo po asfaltiranih poteh.

Odločila sva se, da kombi opremimo s pnevmatikami Continental CrossContact ATR, ki so nekakšna mešanica on-road (70%) in off-road (30%) vožnje. Posebej oblikovana pnevmatika ima takšen odprt dizajn, da nudi dober oprijem na podlagah, ki niso utrjene, hkrati pa robovi blokov profila preprečujejo še zdrse. Zaradi posebne zmesi profila in sestave iz več blokov se zmanjša zatikanje ostrega kamenja v kanale profila in zato zmanjšujejo možnost rezov, kot tudi trganje materiala.

Pnevmatika Continental CrossContact ATR ima oznako M+S, kar jo sicer uvršča med letne gume, ki pa se jo zaradi globljih kanalov zakonsko in v praksi lahko uporablja tudi pozimi, kar nam zaenkrat tudi zelo ustreza. Zelo pa sva bila vesela tudi novice, da se je Continental Slovenija, prav s temi pnevmatikami odločil podpreti naš projekt predelave kombija.

Za platišča pa se je Simon odločil za Evo, ki so znana po vzdržljivosti in robustnosti. Z njimi lahko kljub predrti pnevmatiki prevozimo še kakšnih 70 kilometrov. Res je, da bomo v kombiju imeli eno rezervno gumo, a na poti nikoli ne veš, kaj vse se ti lahko pripeti, sploh če ubiraš bolj avanturistične smeri.

Zunanjost (kamera, tuš, plin, elektrika, za vodo točit)

Zaenkrat se zunanjosti kombija nismo pretirano dotikali. Namestili smo zadnjo kamero, zunanji tuš, priključek za plin ter elektriko (vtičnica 220 V ter priklop za elektriko v kolikor bomo bivali v kampih) in priključek za točenje vode.

 

Kaj še manjka?

Kar nekaj stvari je, ki nam na kombiju še manjkajo in čakajo na pravi čas oziroma bolje rečeno na finance. Na kombi se bo sčasoma dodal še nosilec za rezervno gumo, prtljažnik, sončne celice in tenda. V primeru, da kje obtičimo v kakšnem pesku / blatu razmišljava tudi o podnicah ter vitlu. Na prtljažnik pa bodo prišle dobre dodatne luči. Zaradi teže kombija se je zadnji konec malce usedel, kar bova verjetno rešila še z dvema dodatnima listnatima vzmetema. Morda pa se zaradi bolj mehke vožnje po brezpotjih odločiva še za boljše amortizerje. Enkrat bi rada belo barvo kombija malce poživila s kakšno polepitvijo in grafičnim dizajnom.

A dejstvo je, da to, kar imamo narejeno do sedaj že zadostuje za potepanja pa čeprav bo dela še kar nekaj in mislim, da ga nikoli prav zares ne bo zmanjkalo. A tisto kar je najpomembneje je, da kombi že lahko uporabljamo in z njim ustvarjamo nove spomine.

Predelava kombija v kamper je bila zamudna in zahtevna, a sedaj ko je projekt končno zaključen in se z našo Sovo že potepamo naokoli, sva oba s Simonom vesela, da smo se ga lotili. Nič ni lepšega kot svoj dom voziti s seboj naokoli in se tako vedno počutiti kot doma.

O naših popotniških dogodivščinah s kombijem Sova bomo poročali tako tukaj na blogu, kot v videih na YouTube kanalu ter na našem Instagramu ter Facebooku. Vabljeni, da se nam pridružite.