popotniske prevare, prevare za popotnike, prevare na potovanju, pitje čaja na kitajskem, Kitajska potovanje

Včeraj sem dobila e-pošto od dveh prijateljev, ki se trenutno potepata po Kitajskem. Njuni občutki o tej ogromni državi so zelo mešani, predvsem zaradi ljudi… Kot mnogo katera država, smo tudi tukaj zahodnjaki namreč v njihovih očeh, zgolj »dolar na dveh nogah«. Pravita, da zanju veljajo popolnoma druge cene, tudi do 5x višje od normalnih…poleg tega pa nanje preži cel kup prevarantov… 

Najpogostejša prevara na Kitajskem bo nedvomno kar ceremonija pitja čaja in to sem doživela pred petimi leti tudi sama, le da do njunega včerajšnjega javljanja, za to sploh nisem vedela.

Anthony, kot prijazen kitajski turist

Potikala sem se po Šanghaju in občudovala finančni center na drugi strani reke Huangpu, ko do mene pristopi prijeten možakar tridesetih let, Anthony. S presenetljivo dobro angleščino (redko kdo namreč sploh zna angleško, pa čeprav je to Šanghaj) me ogovori s tistimi tipičnimi začetnimi frazami »Od kje si? Kako ti je ime? Si prvič v Šanghaj? Itd.« Z njim se zapletem v zanimiv pogovor o Kitajski, njihovi kulturi, hrani… Priznam, po nekaj dneh mučenja z razlaganjem domačinom v angleščini, je bilo njegovo znanje pravi balzam za moja ušesa. Med pogovorom mi omeni, da je sem prišel na obisk k prijatelju in da le-ta danes dela, zato mesto raziskuje sam – za potrditev argumenta, je okoli vratu nosil še fotoaparat in je res izgledal kot pravi turist. Omenil mi je, da se danes odpravlja v čajnico, na tradicionalno pokušanje čaja… Zanimivo, sem si mislila… Tako »mimo grede« me povpraša, če bi želela z njim za družbo in si rečem, zakaj pa ne.

Povabilo na tradicionalno pitje kitajskega čaja

Vodi me po ozkih, temnih ulicah, ko končno prispeva do neke čajnice. »Uf, še dobro, da sem z njim« sem si mislila »sama tega nikoli ne bi našla«. Razloži, da je to priznana čajnica in pokaže na številna priznanja na vhodu (seveda vsa le v kitajščini – zaradi mene bi lahko pisalo tudi da gre za veterinarsko postajo). V sprejemni sobi naju v kitajščini pozdravi lastnica, ki naju popelje do sobice. Usedeva se za mizo, na kateri so že pripravljeni številni čaji, skodelice… Soba me je očarala…urejena res v takšnem kitajskem stilu in vsa nestrpna sem že čakala, da se pokušanje začne.

tradicionalno pitje čaja, kitajska, šanghaj, prevare za turiste

Tradicionalno pitje kitajskega čaja – prevara za turiste

Za skodelico čaja 10 USD

Anthony razloži, da je tole kar precej draga zadeva, saj gre za pokušanje najbolj kakovostnih čajev in po tistem pravem tradicionalnem postopku. Pred sabo dobim »meni«.  Uf, drago ja… ampak tako drago???!! Za eno vrsta čaja v majhni skodelici kar 10USD ?!?!  Anthony opazi, da sem šokirana in me prepričuje še naprej, kako res kitajsko je tole… Po nekaj minutah prežvečim v glavi cene in se prepričam, da konec koncev za to potujem, da spoznam pravi obraz države in njene tradicije, ki jo je treba spoštovati…

Sledi prvi čaj, drugi čaj, tretji čaj… Nato rečem, da imam dovolj… Zadeva je bila sicer zanimiva in čaj tudi dober (predvsem jasminov je bil nekaj posebnega s svojim razprtim cvetom), ampak 30 USD je več kot dovolj za moj študentski žep… Konec koncev pa sva bila tukaj že dve uri…  Anthony vzame nekaj čaja še za domov, »ker je bil res tako zelo dober«, kot je rekel, a mene vseeno ni prepričal za nakup. Nato na mizo dobiva le še račun… pri tem pa sem skoraj omedlela… Skupaj z Anthonyjevim pokušanjem in čajem za domov skoraj 100 USD… Povem mu, da je mojih 30 USD in dam denar na mizo… Ostalo brez ugovarjanja plača sam. Malo sem bila šokirana, ko sem pomislila, kako drago je moralo to biti šele zanj, če je že meni, kot Evropejki, teh 30 USD predstavljajo pravo malo bogastvo. Zahvalim se mu za družbo in on meni ter z eno novo dogodivščino končam še en dan v tem velemestu.

Tradicionalno pitje kitajskega čaja je lahko kitajska prevara

Tradicionalno pitje čaja z lokalcem sem jemala, kot nekaj tradicionalnega in normalnega, ko sta mi včeraj prijatelja sporočila, kako so ju nategnili s tem pitjem čaja… Zadeva mi ne da miru, zato začnem o tem raziskovati na internetu. Z grenkim spoznanjem ugotovim, da so nasrali tudi mene in da sem skoraj pet let živela v zmoti o tem, kako prijazen je bil Anthony in kakšno srečo sem imela, da sva se spoznala. On pa je zaradi te “prijaznosti” lepo kasiral dobro provizijo.

Lahko se tolažim zgolj s tem, da sem konec koncev res spoznala pravo tradicionalno Kitajsko, saj so prevare s pitjem čaja pri turistih tako zelo pogoste, da bi jih res lahko že uvrstili v novo-sodobno kitajsko tradicijo… Tolažba pa je nedvomno tudi to, da brez te dogodivščine ne bi nastal današnji blog zapis…

O prevarah za turiste pri prevozih si lahko več preberete tukaj.