V iskanju manj poznanih kotičkov Slovenije, smo se kar nekajkrat znašli na Rupnikovi liniji, ki v Sloveniji predstavlja izjemen turistični potencial.
Kaj je Rupnikova linija?
Rupnikova linija, ki je ime dobila po jugoslovanskem generalu Leonu Rupniku, je začela nastajati v Kraljevini Jugoslaviji in je nekakšen sistem utrdb, s katerimi naj bi se pred Italijani varovala zahodna meja Slovenije. Vsega skupaj je bilo zgrajenih šest sektorjev, med katerimi je drugi segal tudi na Hrvaško ozemlje, šesti sektor pa so zgradili na slovenskem Koroškem. Vse skupaj je bilo zgrajenih več kot sto bunkerjev in tudi trije večji podzemni obrambni bloki – Hlavče njive, Hrastov grič in Goli vrh. Celoten sistem naj bi gradilo več kot 60.000 vojakov in civilistov. Z začetkom 2. svetovne vojne so se vsa dela na Rupnikovi liniji končala in tako je marsikaj ostalo nedokončano in linija pravzaprav ni nikoli služila svojemu namenu.
Kje je mogoče videti Rupnikovo linijo?
Kar nekaj primerov, kjer si lahko ogledamo ostanke Rupnikove linije je še mogoče videti in obiskati. Nekateri ostanki so ohranjeni bolje kot drugi, a za najbolj znane primerke veljajo utrdbe na Blegošu, Poreznu in Ratitovcu. Mi smo zaenkrat obiskali tri področja in bili nad njimi povsem navdušeni.
Goli vrh v Poljanski dolini (46°02’43.9″N 14°10’37.1″E)
Najlepše primerke Rupnikove linije najdemo od Blegoša do Golega vrha v Poljanski dolini. Prav podzemna utrdba na Golem vrhu je ena najbolje ohranjenih in markantnih utrdb Rupnikove linije, kjer si vsako prvo soboto v mesecu na vodenem ogledu lahko ogledamo notranjost, kot tudi tamkajšnjo stalno razstavo iz časov gradnje Rupnikove linije. Zbirno mesto za ogled je pred vhodom v trdnjavo ob 10-ti uri. Priporočljiva je čelna svetilka, kot tudi primerna oblačila in obutev.
Žal mi še nismo imeli priložnosti, da bi pokukali v notranjost te podzemne slemenske utrdbe, a že sama vožnja po odročnih vasicah, ki se dvigajo na planotah Golega vrha v Poljanski dolini je slikovita, ko pa te med potjo spremljajo še zapuščeni bunkerji, vse skupaj postane še precej eksotično.
Unška koliševka, nad Uncem (45°49’00.4″N 14°15’52.9″E)
Unška koliševka je tako izjemna znamenitost, da bi jo verjetno v kakšni drugi državi že povsem skomercializirali. No, na srečo ali pa morda na žalost, je pri nas res še izredno dobro varovana skrivnost. Gre sicer za nekakšno kraško kotanjo, s strmimi in praviloma navpičnimi stenami. Ta koliševka nad Uncem je globoka preko 100 metrov in široka okoli 150 metrov. Strma pot sicer vodi vse do dna, kjer najdemo kar nekaj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, a boste za ta podvig potrebovali tako kondicijo, pravo opremo kot kar nekaj previdnosti. Sami se zaradi res strme poti, ki je vodila navzdol, za pohod do dna nismo odločili, saj lahko hitro pride do zdrsa, sploh z majhnim otrokom.
A obisk Unške koliševke je pravzaprav izjemno zaradi tamkajšnjih podzemnih bunkerjev. Ob udorni jami, se razteza namreč kar 15 kilometrov rovov, ki so jih zgradili med 1. in 2. svetovno vojno italijanski vojaki. Z njimi so dobili precej »enostaven » in skrivni prehod iz Primorske v Ljubljansko kotlino. Dandanes se lahko sprehodimo samo še po rovih v dolžini 1,5 kilometra, saj so preostale zazidali in zalili z vodo.
Ogled rovov se je mogoče lotiti povsem samostojno in na lastno odgovornost, zato nikar ne pozabite na dobro čelno svetilko, dobre čevlje in kakšno toplo oblačilo.
V rove se lahko vstopi na več vhodih, a mi smo izbrali vhod, ki od informativne table o Unški koliševki vodi ob gozdni stezi navzgor (v kolikor gledamo tablo, pot najdemo za našim hrbtom). Po njej bomo najprej prispeli do ostankov vojašnice, nato pa se po stopnicah strmo spustimo do prvega rova in križišča. Predlagam, da zavijete desno, saj boste prišli do daljših in bolj urejenih rovov, kjer najdemo tudi manjše sobe. A če imate čas in če ste radovednega duha, naj se vam nikar ne mudi prehitro nazaj ven. Ogled je primeren tudi za mlajše otroke, a priporočam, da zaradi ozkih rovov in nekje nizkega stropa, poti že zmorejo v celoti prehoditi sami. Pri nas je s tri letnikom že šlo.
Rupnikova linija na Zaplani pri Vrhniki (45°57’11.9″N 14°13’39.0″E)
Zaplano pri Vrhniki najdete, če se po stari cesti peljete iz Vrhnike do Logatca. Izhodiščna točka za krožno pot po Rupnikovi liniji najdete pri gostišču Mesec, kjer lahko tudi parkirate. Pot je dolga tri kilometre in je zaradi nezahtevnosti primerna za mlajše otroke. Velik del poti poteka po gozdnih stezah, zato zaščita pred klopi ne bo odveč. Nekaj je vzpetin, a v osnovi je pot lepo urejena in primerno označena. Ob poti je tudi nekaj zanimivih informativnih tabel o sami Rupnikovi liniji.
Poleg bunkerjev, v katere je dovoljen vstop, lahko ob poti najdemo tudi ostanke Rimskega obrambnega zidu, kot tudi Napoleonov vodnjak, ki je bil zgrajen zaradi francoskih vojakov, ki so zasedli Ljubljano. Ob poti pa stoji še pet energetskih točk, ki blagodejno vplivajo na naše notranje organe (črevesje, žolč, ščitnica, maternica, jajčniki, srce in pljuča).
Rupnikova linija nas je navdušila in sama sem v njej videla nešteto potencialnih turističnih produktov kot tudi unikatnih doživetij, ki bi jih turizem lahko razvil zaradi tovrstne manj poznane in zelo unikatne slovenske zgodovine. A po drugi strani sem hvaležna, da je vse še vedno v takšnem surovem stanju (zlasti rovi pri Unški koliševki), saj prav to daje celotnemu ogledu še večjo moč prave dogodivščine in nepozabnega doživetja. Moja Slovenija, res me nikoli ne razočaraš!
Prejete podatke bomo uporabili le za namen povpraševanja. Brez vašega soglasja prejetih podatkov ne bomo hranili, obdelovali ali posredovali tretjim osebam.