
Skoraj nerodno mi je, ampak priznam, da po številnih prepotovanih deželah širom sveta, še vedno nisem bila v nekaterih državah bivše Jugoslavije. Večina je nad njimi navdušena, zato je bil res že čas, da jih obiščem tudi sama in tako je padla odločitev za Sarajevo izlet.
Glavni razlog oziroma najpomembnejša postojanka na izletu je bilo glavno mesto Bosne in Hercegovine, mesto Sarajevo. Sarajevo obiskovalcu ponuja ogromno, a meni je celo pot misel okupirala zgolj podoba čevapčičev, pit iz pod peke in vonj prave bosanske kave. Mmmmmm! Predno pa sva vendarle prispela do omamnih vonjav na ulicah Baščaršije, naju je pot na Sarajevo izletu vodila skozi Banja Luko, Jajce, Konjic in nekatere druge manjše kraje.
Zaradi financ sva se odločila, da skušava izlet v Sarajevo in Dubrovnik narediti čim cenejši, zato sva si na poti prenočišča iskala zgolj v kampih. V Sarajevu sva kampirala v kampu “Oaza”, ki je od središča mesta Sarajevo oddaljen 7 kilometrov. Ker sva v Sarajevo prišla ravno na praznik, so bile ulice presenetljivo prazne. Tudi kolone, ki so vodile ven iz Sarajeva so nakazovale na to, da bo mesto bolj tiho in brez pretirane gneče.
Po postavljanju šotora, sva na srečo mojega lačnega želodca, najprej zavila k Željotu – v najbolj znano “čevapdžinico”na Baščaršiji. Čevapčiči so bili tako dobri, da sem zmazala že skoraj pol porcije, ko sem se le spomnila, da ne bi bilo slabo narediti kakšne fotografije teh slavnih mesnih izdelkov. Že zaradi njih se je splačalo narediti ta Sarajevo izlet.
Medtem ko se sita kot boben pomikava ob vročem opoldanskem soncu po Baščaršiji, nama zadiši še prava “bosanska kafa”, ki je lično postrežena v njihove bakrene džezvice. Še danes se mi toži po tej aromatični kavi. Za “domov” pa vzameva še zeljanico in krompirušo, ki sva jo slastno zmazala za večerjo. Pa naj še kdo reče, da je bil na Sarajevo izletu lačen.
Po ogledu ostankov otomanskega cesarstva, se podava še na ogled spomenika iz časov vojne – “Tunel spasa”, ki je opomnik na vse žrtve, ki jih je povzročila kruta vojna v Sarajevu. Muslimanska pokopališča se dvigajo nad mestom skoraj da na vsaki vzpetini in človek si ob tem res zaželi, da bi se ljudje vendarle iz zgodovine že kaj naučili.
Obisk Bosne in Hercegovine pa nikakor ne bi bil popoln brez obiska Mostarja. Tam se je v nasprotju s Sarajevom kar trlo obiskovalcev. Pozna se tudi dejstvo, da je blizu Mostarja Dubrovnik, ki privablja številčne križarke in posledično temu tudi turiste. Ob manjši gneči, bi se tukaj sigurno zadržala dlje, a vročina, ki je pripekala na naju, je naredila svoje in tako sva jo hitro popihala iz Mostarja in nadaljevala najin izlet.
Zaželela sva si osvežitve in se zato na kosilu vstavila v hladu reke Bune. Podala sva se kar na sam izvir, ki se nahaja zgolj nekaj nekaj kilometrov iz Mostarja.
Po kosilu in potrebni osvežitvi, se podava direktno v Dubrovnik. Pot naju vodi mimo čudovitega in mnogokrat povsem krivično prezrtega mesteca Počitelj. Čeprav ogled le-tega ni bil načrtovan, sva se zaradi njegove slikovitosti tu enostavno morala vstaviti. Mestece Počitelj je pod Unesco zaščito, njegov videz pa spominja na kraj iz pravljice. tu se veliko obnavlja in v mestu se že najdejo lepo urejene kamnite hišice.Upam si trditi, da bo Počitelj že čez nekaj let prava turistična atrakcija. Počitelj se nahaja tik ob reki Neretvi, na katero je najboljši razgled prav iz tamkajšnje trdnjave, ki se mogočno dviguje nad mestecem.
Zaradi nenadne plohe pa sva tudi obisk Počitelja nekoliko skrajšala, a nič zato. Do Dubrovnika sva vendarle želela priti še pred nočjo in sonce je počasi zahajalo. Skoraj v mraku sva iskala nov kamp, ki bi nama služil kot dobro izhodišče za raziskovanje Dubrovnika.
Dubrovnik je res čudovit in nič čudnega ni, da mu nekateri pravijo kar biser na Jadranu. Mogočno obzidje in vse opečnate strehe ga delajo izredno fotogeničnega in privlačnega. Vse skupaj kvari le nekoliko preveč turistov. Si sploh ne znam predstavljati, kakšna nora gneča mora biti tukaj šele poleti.
Nad Dubrovnikom se dviga tudi manjši hrib, ki na mesto ponuja čudovite razglede. Brez vzpona nanj, sploh ne bi vedeli, kaj vse zamujamo. Posebno lepi prizori so iz razgledne točke vidni zvečer,ko se v Dubrovniku prižgejo luči in naredijo mesto še toliko bolj privlačno.
Izlet v Sarajevo, Mostar in Dubrovnik / STROŠKI:
Cestnina: Hrvaška- izvoz za Banja Luko: 57 KUN
Tunel Spasa: parkirišče 2 KM, vstopnina 10 KM/osebo
Kamp Oaza v Sarajevu: 1x avto, 1x šotor, 2 osebi = 41KM
Čevapdžinica Željo: porcija 10 čevapčičev vlepinji s čebulo (7,50KM), kajmak (1,50KM)
Bosanska kafa na Baščaršiji: 2KM
Parkirišče tik ob Baščaršiji: 2KM/uro
Pivo, Radler: 3KM
Vrelo Bune: parkirišče 2KM
Mostar: parkirišče 2KM, kepica sladoleda 1KM
Počitelj: brezplačno
Dubrovnik: obzidje 90 kun/osebo
Parkirišče – odvisno od mesta, najceneje cca 5 KUN/uro
Kamp, 4km iz Dubrovnika: 1x avto, 1x šotor, 2 osebi = 100 KUN
Nina, odličen blog s potovanji!!
Dodala bi le, da pri Želju v Sarajevu nimajo več tako dobrih čevapov, kot sem jih vajena jesti.BIla v Sarajevu 19.7.2017 .Okus imajo po zažganem.Vsepovsod po Bosni sem jedla boljše..
Priporočam, da se iz Sarajeva odpeljete v mesto Konjic, obiščete Titov bunker, jeste v restavraciji ob pogledu na Neretvo Konak(tam je odlična hrana) in potem naprej v 18 km oddaljeno Boračko jezero na kopanje.Voda čista.Tam je tudi kamp, kjer organizirajo raftinge.
Iz mesta Konjic lahko obiščete etno selo Raj v raju v Ćelebići.Pot smo nadaljevali v Mostar in Medjugorje…
Brigita, hvala za tole zelo, zelo koristno povratno informacijo! Upam, da bo prišla prav čim večim – tudi nam, ko se naslednjič znajdemo tam. Ja, verjetno se je z Željem naredilo to, kar z večino, ko jih opazijo turisti – se pokvarijo in namesto na kvaliteto stavijo na kvantiteto 🙁 Škoda.
Srečno na poti! Nina