Si potovanja res lahko privošči vsak?

Zadnji dan meseca oktobra je svetovni dan varčevanja in medtem ko so nekateri mediji o tem pripravili posebne prispevke, se je meni utrnilo vprašanje, če si potovanja res lahko privošči vsak.

Priznam, še nekaj let nazaj sem z glavo skozi zid bila nepopustljiv zagovornik, da si lahko potovanja privošči prav vsak (gledano v Sloveniji), ki si jih močno želi. Vsak mesec da nekaj malega na stran in v letu, dveh, treh, se nekaj že nabere. Ja, tako enostavno gre to….

Če sem o tem včasih razmišljala precej pubertetniško, pa je danes moje mnenje drugačno… Morda gre za modrost zaradi staranja ali pa kar za izkušnje iz prve roke.… verjetno oboje.

To, da si potovanja privošči lahko vsak nikakor ne more biti res. Že če pogledamo izza slovenskih meja, pokukamo morda na Balkan, v Azijo, Afriko te zadane kot strela z jasnega. Potovanja so luksuz, privilegij! Tisti, ki lahko potujemo smo resnično lahko hvaležni zanje in jih nikakor ne moremo jemati za nekaj povsem samoumevnega. A verjetno to dojamemo šele, ko se tudi sami znajdemo v situaciji, ko denarja ni.

Popotniški forumi znajo biti precej kruti do tistih, ki skušajo nekomu dopovedati, da so potovanja še vedno draga in da niso in niti ne morejo biti za vsakogar. Ja, marsikateri razvadi se lahko sicer odpovemo in na ta račun kaj privarčujemo, a kaj če nas je življenje tako udarilo, da se nimamo več ničemur odpovedati?

Čeprav se zdi, da v Sloveniji potuje že skoraj vsak, pa so tudi pri nas potovanja še vedno privilegij. Včasih se res vprašam ali so nekateri ljudje popolnoma izgubili stik z realnostjo ali pa do nje niti še niso uspeli priti. Še predno sva dobila Rena, sva praskala na kupček vsak evro, zgolj zato da sva si lahko enkrat letno, včasih celo dvakrat, privoščila kakšen dvotedenski pobeg iz Slovenije. Sedaj, ko se je najino življenje obogatilo še z enim sopotnikom pa priznam, da je to vse postalo še malo težje. In prav zato zadnji dve leti nekih konkretnih potovanj (razen zadnjega dvomesečnega) nisva delala, saj sva bila zanje enostavno »prekratka«.

Ne glede na to, da so postale letalske karte (vsaj za tiste, ki so lahko fleksibilni s časom) precej bolj ugodne, kot pred leti, to še ne pomeni, da si jih lahko privošči vsak. Tisti, ki komaj preživijo iz meseca v mesec, tisti, ki ne morejo poravnati niti položnic za osnovne stroške, tisti, ki gledajo kaj in kako bodo kupili hrano, nove čevlje za otroka, šolske potrebščine… tisti, ki hrepenijo po dostojnem življenju… Takšni o potovanjih verjetno niti sanjajo ne, saj si v prvi vrsti želijo le življenja, kjer bodo lahko zadihali brez da se zjutraj zbudijo in gredo zvečer spat z mislijo na še en nov, težek dan…

Potovanja seveda niso le potovanja z letalom. A ko ti gre v življenju za nohte, je kakršna koli pot, izlet odveč.  Zato smo tisti, ki nam uspe za potovanja kaj privarčevati, lahko resnično hvaležni. In prav zato naj bodo potovanja vedno nekaj vrednega in naj nikoli ne postanejo nekaj povsem samoumevnega.