Španija z avtodomom – 14 dnevni program poti

Španija z avtodomom je eno boljših potovanj, ki si ga lahko omislite izven glavne sezone. Obalni del države je dovolj topel, da se izognete našim mrzlim zimam, hkrati pa se ne boste gnetili v gneči ostalih turistov.

Kot dokaz, da je tudi dva tedna dovolj za Španijo z avtodomom, vključno s transferjem tja in nazaj, sem se odločila, da v tem prispevku podelim kar naš dvo-tedenski program poti. Če se mu odločite slediti, mislim, da ne bi smeli biti prav nič razočarani.

14 dni z avtodomom po Španiji

Dan 1: Slovenija – Nica (800 km)

Zaradi celotne korona situacije se je najin najmlajši popotnik nekoliko odvadil daljših voženj, zato sva se s Simonom odločila, da se do Španije čez noč ustavimo v Franciji. Okolica Nice se nama je zdela nekako idealna za postanek, tako po kilometrih, kot času.

Spali smo na divje, na parkirišču pred pokopališčem, kjer smo se zjutraj zbudili v družbi še petih avtodomarjev.

Dan 2 : Nica – El Port de la Selva, Španija (560 km)

Po zajtrku smo se odpravili čez preostalo Francijo do majhnega obmorskega mesteca nedaleč stran od francosko-španske meje. Naslednji dan smo si želeli ogledati ribiški kraj Cadaques, kjer je ustvarjal znameniti Dali, zato smo se pozno popoldne zasidrali v počitniškem kraju El Port de la Selva. Poleti je izjemno priljubljen pri turistih, a tudi izven glavne sezone je ob lepem vremenu to čudovito izhodišče za številne obalne pešpoti.

Sledil je sprehod po mestu, večerja, ter po njej še en sprehod, da smo si ogledali še okrasitev mesta z lučkami. Sicer nič posebnega in vse skupaj je bolj spominjalo na mesto duhov, a kraj je imel veliko parkirišče, kjer smo brez težav in v družbi še z nekaterimi tujimi avtodomarji tudi prenočili (42.334550 / 3.201756). Nekajkrat se je mimo nas pripeljalo policijsko vozilo, a dobra stvar potovanja z avtodomom po Španiji izven glavne sezone je ta, da spanja na divje ne preganjajo, v kolikor se na lokacijah preveč ne razkomotiš.

Če vam do kraja uspe priti bolj zgodaj, se je vredno ustaviti tudi v benediktinskem samostanu Sant Pere de Rodes, ki se dviga v hribih nad mestom in je deloval med 11. in 14. stoletjem. Zgrajen je v romanskem slogu.

Dan 3: El Port de la Selva – Far del Cap de Creus – Pals – Tossa de Mar (150 km)

Kilometrsko se dan ne zdi dolg, a zaradi čudovite vijugaste obalne ceste po Costa Bravi, smo zanj skupaj z ogledi in postanki potrebovali praktično cel dan.

Po zajtrku smo se s kamperjem odpravili do rta Križa oziroma Cap de Creus. Cesta je zaprta za avtodome, zato se bo do konca potrebno sprehoditi oziroma prekolesariti, če boste s seboj vzeli kolesa. V toplejših mesecih, ko je tukaj več turistov, iz parkirišč pelje tudi avtobus.

V kolikor nas ne bi iz rta pregnal močan veter in nabiranje težkih deževnih oblakov, bi se tam zadržali mnogo dlje in se sprehodili vsaj po eni od številnih dih jemajočih pešpoti. A sreča ni bila na naši strani.

Namesto, da bi se na poti nazaj ustavili še v očarljivem kraju Cadaques, nas je tudi od tu pregnalo močno deževje. A nič zato – fleksibilnost in spontanost se vedno izkaže za nekaj dobrega in tako smo namesto ribiškega kraja Cadaques po priporočilu obiskali Pals. Čudovito urejeno srednjeveško mestece za obzidjem, ki zaenkrat še ni tako zelo poznano med tujimi obiskovalci, nas je s svojim romantičnim izgledom navdušilo.

Tik pod starim delom mesta se nahaja brezplačno parkirišče, tudi za avtodome (41.971317 / 3.146461).

Iz Palsa smo se odpravili proti zadnji postojanki tega dne – obmorskemu kraju na Costa Bravi, ki so nam ga mnogi, ki spremljajo blog tudi priporočili. V kolikor imate radi panoramske ceste, priporočam, da v kraju Sant Feliu de Guixols zavijete na cesto GI-682, ki vas do Tossa de Mar popelje tik ob obali, s čudovitimi razgledi nanjo.

V Tossa de Mar smo prespali na parkirišču, ki je bil izven sezone brezplačno (41.145041 / 1.242338). Zraven njega so tudi otroška igrala, kar je najinemu najmlajšemu popotniku vsekakor bilo zelo všeč.

Dan 4: Tossa de Mar – Tarragona (190 km)

Tossa de Mar je še eno simpatično obalno mestece, ki je izven glavne sezone vredno postanka predvsem zaradi tamkajšnje srednjeveške utrdbe iz 13. stoletja. Mesto za obzidjem je na vrhuncu svoje moči imelo 80 hiš in nekaj jih je še danes zelo lepo ohranjenih / obnovljenih. Sprehod po ozkih tlakovanih uličicah je kot sprehod nazaj skozi čas. Sprehodimo se lahko vse do svetilnika, si ogledamo obrambne stolpe iz katerih je prekrasen razgled na mestno plažo. Tudi razgled na novi del mesta lahko občudujemo iz obzidja.

Prav v novem delu mesta si lahko ogledamo tudi rimske ostanke vile Els Ametllers, ki segajo v obdobje med 1 stoletjem pr.n.št. in 5. stoletjem n.št..

Preostali del dneva smo izkoristili za vožnjo do Tarragone in krajši sprehod po mestu, ki je nekoč spadalo pod rimsko kolonijo Tarraco. V mestu si je vredno ogledati rimski amfiteater iz 2. st.n.š., nekropolo z grobnicami in stari del mesta za obzidjem. Ne pozabite niti na novejši del mesta in tamkajšnjo ulico / peš cono Rambla Nova, ki vas popelje tudi do pokrite mestne tržnice z okusnimi lokalnimi dobrotami.

Če boste v Tarragono prišli po hitri cesti AP7, se lahko za hiter pogled na rimski akvadukt, ki je v 2. stoletju celotno mesto oskrboval z vodo, ustavite ob postajališču z oznako Mirador Pont del Diable (41.145041 / 1.242338).

Za ogled Tarragone smo parkirali na parkirišču pod mostom (41.114855 / 1.262280), kjer smo brali, da se sicer zna zgoditi kakšen vlom, a smo vseeno tvegali, saj smo se skoraj eno uro vrteli po mestu in iskali primerno parkirišče za kamper, a je bilo vse zasedeno. Čez dan je bilo zraven nas parkiranih še veliko drugih avtodomov, poleg tega pa je redno patruljirala po njem tudi policija, zato smo se verjetno tudi lažje odločiti za nekaj ur tam pustiti naš kombi.

Za spanje pa smo vseeno raje izbrali drugo lokacijo, ki se je izkazala za skoraj idilično. Parkirišče ob plaži (41.128976 / 1.301842) je namreč zjutraj ponujal čudovite razglede na sončni vzhod in romantični sprehod po obali.

Dan 5: Tarragona – delta Ebre (90 km)

Dan smo v celoti izkoristili za raziskovanje naravnega parka delte reke Ebro. Sami smo se sicer za večji del dneva zasidrali na eni izmed tamkajšnjih obal, saj nas je tisti dan razvajalo toplo sonce. Je pa delta polna kolesarskih in pešpoti, kjer vam družbo delajo številne jate ptic. Pokrajina je bila sicer pozimi manj slikovita kot kakšen drug letni čas, saj so bila polja prazna. Delta je znana predvsem po gojenju riža – letno ga tu pridelajo kar 45 tisoč ton.

Za sončni zahod smo se povzpeli še na tamkajšnji razgledni stolp (40.719515 / 0.854050), tik ob izlitju reke v morje in dan zaključili na brezplačnem postajališču za avtodome v kraju Deltebre (40.705044 / 0.712829).

Dan 6: Delta Ebre – Calp (325 km)

Ta dan nas je čakalo kar nekaj vožnje, saj je bil naš cilj obmorsko mesto Calp, ki nam je pozornost vzbudilo zgolj zaradi ene stvari – ogromne apnenčaste skale, visoke 322 metrov, ki se dviga iz morja, tik ob pristanišču. Skala je del naravnega parka Parc Natural del Penyal d’Ilfac in nanjo se je mogoče delno tudi povzpeti ter z nje občudovati razglede na mesto in obalo.

Žal sami nismo bili pri tem uspešni, saj se je ravno v času našega obiska celoten kraj zavil v gosto meglo. Tako smo namesto razgledov, med vzponom na apnenčasti blog občudovali igro narave, kjer sta glavno vlogo odigrali megla in sonce. Za lepo urejeno in slikovito pot si je potrebno rezervirati slabi dve uri.

Spali smo na parkirišču nasproti trgovine Lidl, kjer nam je družbo delalo vsaj nekaj deset avtodomov (38.644979 / 0.062300). Parkirišče se nahaja tik ob laguni, kjer smo kljub megli še vedno lahko opazili nekaj plamencev / flamingov.

Dan 7: Calp – Alicante (65 km)

V Alicante smo prispeli za silvestrovo in tako je ogled mestnega gradu splaval pod vodo, saj je bil na zadnji dan v letu zaprt. No ja, pa naslednjič.

Odpravili smo se naprej, zgolj nekaj kilometrov stran iz mesta, kjer smo ob plaži dočakali novo leto (38.290003 / -0.520636). Zaradi megle žal nismo uspeli videti ognjemeta iz mesta, a nič zato. Takšen skok v novo leto bi vseeno pasal prav vsako leto.

Dan 8: Alicante – Villajoyosa (40 km)

Prvi dan v letu smo si vzeli zelo sproščeno. Dopoldne smo preživeli na plaži, nato pa se za kosilo odpravili v Alicante. Sprehod po promenadi Explanada je res vreden postanka. Palme, prekrasen mozaik, novoletna okrasitev, otroška igrala, bližina mestne plaže… Čudovito.

Pred večerom smo se ustavili še v slikovitem obmorskem kraju Villajoyosa. Barvite hišice, dolga peščena plaža in nekaj palm so pravi balzam za malce poletnega vzdušja čez zimo. V mestu je veliko brezplačno parkirišče, kjer je mogoče tudi prespati (38.512536 / -0.229768)

Dan 9 : Villajoyosa – Castell de Guadalest – Xativa (105 km)

Zjutraj smo se podali v bližnje hribe, saj smo si želeli ogledati majhno gorsko vasico Castell de Guadalest, do katere se iz novejšega dela pride le peš, skozi predor v skalo. Na vrhu najdemo razvaline gradu in zvonik. Vasico so ustanovili že Mavri, ki so v sosednjih hribih naredili terase za kmetijstvo. Njihov namakalni sistem je v uporabi še danes. Z vasi je mogoče opaziti tudi akumulacijsko jezero, ki celotno pokrajino naredi še bolj slikovito.

Vasica nas je očarala, še bolj pa razgledi z nje. Tudi tik pod njo se veliko dogaja. Čeprav so ulice polne trgovinic z lokalnimi izdelki in spominki, je to še vedno kraj z dušo. Lepo se je bilo malo izgubiti med vsem tem.

Parkirali smo kar na uradnem parkirišču pod vasjo in za 24 ur plačali 6 EUR (38.677027 / -0.200254). Če bi to vedeli prej, bi se do sem zapeljali že prejšnji večer, tu prenočili in se po zajtrku podali v vas. Na srečo smo bili vseeno dovolj zgodaj, da smo se izognili gneči, ki se je začela nabirati okoli poldneva. Takrat je bil že pravi izziv najti prosto parkirno mesto, zato priporočam, da tukaj ali prenočite ali pa ste v vasi nekje do 10ih.

Naša naslednja postojanka je bilo mesto Xativa, do katerega smo se delno podali po vijugasti regionalni cesti CV-70. Le-ta nas je nagradila s čudovito pokrajino in razgledi.

V mestu smo si obetali ogled gradu, ki se dviga nad mestom in zaradi tamkajšnjega obrambnega zidu, spominja na delček kitajskega zidu. Prvi izvor gradu sega v ibersko gradbeništvo, nato so jo osvojili Rimljani, ki so utrdbo še povečali. Vse skupaj pa so prenovili Arabci, ki so obzidje še dodatno povečali in današnje stanje, se od takrat praktično ni veliko spreminjalo. A sreča ni bila na naši strani. V mesto smo prišli prepozno in ena ura časa do zaprtja gradu je bilo enostavno premalo, sploh ker smo zaradi ozkih ulic kamper morali pustiti na obrobju mesta, kjer smo na parkirišču tudi prespali (38.994132 / -0.529438).

Kljub spremembi načrta, nam to ni pokvarilo dneva in smo se peš vseeno podali po mestu. Povzpeli smo se na razgledno točko, ki smo jo našli ob vzponu na grad in v starem delu mesta naleteli še na srednjeveško tržnico, kjer se nismo mogli upreti lokalnim dobrotam.

Za piko na i pa smo našli še božični sejem, kjer je bil pravi živ-žav. Od stojnic do luna parka. Polni doživetij smo se vsi strinjali, da je bilo to verjetno veliko boljše doživetje, kot pa zgolj ogled gradu.

Za ogled gradu se priporoča nakup kart kar preko spleta, saj je število obiskovalcev omejeno. Za prodajo na blagajni pri vhodu pa se nameni le 10% vstopnic, saj je ostalo na voljo zgolj za nakupe preko spleta.

Dan 10: Xativa – Valencija (65 km)

Dan smo sami namenili počasnemu tempu do Valencije, saj sva si s Simonom Valencijo že ogledala. Tako sva se odločila, da z Renom odidemo popoldne samo na ogled akvarija Oceanografic.

Je pa Valencija krasno mesto, zato priporočam, da se iz Xative odpravite zgodaj zjutraj in tako Valenciji namenite cel dan – sploh če tam še niste bili. Katere znamenitosti v Valenciji so vredne ogleda najdete tukaj.

Priporočam spanje na plačljivem postajališču za avtodome Valencia Camperpark (39.580325 / -0.445030), ki ima dobro povezavo do mesta z metrojem. V kampu / na postajališču je tudi restavracija, mini otroško igrišče, v poletni sezoni celo bazen. Imajo tudi pralne stroje ter seveda izpust sive in črne vode. Mi smo za eno noč, skupaj z elektriko odšteli 22 EUR. Tako boste brez skrbi raziskovali mesto, saj je Valencija kar znana po vlomih v avtodome.

 

Dan 11: Valencia – Morella (170 km)

Pogled na Morello je bilo verjetno najbolj navdušujoč trenutek na našem celotnem potovanju z avtodomom po Španiji. Po vijugasti cesti, ki zaenkrat še vodi do tja (v delu je hitra cesta) smo ob prvem pogledu na mogočno srednjeveško mesto za obzidjem, nad katerim se mogočno bohoti trdnjava, prav vsi trije naenkrat izustili »vav«.

Vstop na trdnjavo, ki se nahaja na 1070 metrov nadmorske višine je brezplačen, iz nje pa se vijejo fantastični razgledi na vse smeri. Trdnjava je imela res izjemen strateški položaj.

Tudi sprehod po ozkih, s kamnom tlakovanih ulicah je zaradi številnih lokalnih trgovinic prav simpatičen. Tukaj je doma med, salame, siri in tartufi. Prav zato Morello radi domačini uvrščajo tudi na kulinarični zemljevid Katalonije.

Tik ob mestnem obzidju je plačljivo parkirišče – 2,50 EUR za cel dan (40.622645 / -0.101325), lahko pa avtodom parkirate na brezplačnem postajališču za avtodome (40.623711 / -0.092384). Mi smo tam tudi prenočili, a je nekoliko oddaljen od mesta, kar pa ne bo problem, če radi hodite.

Spanje na tem postajališču vsekakor priporočam, saj boste zagotovo tukaj doživeli enega lepših razgledov na celotnem potovanju z avtodomom po Španiji. Ko se stemni, se celotno obzidje, skupaj z gradom razsvetli in vsem nam avtodomarjem postreže z izrednim razgledom.

Dan 12: Morella – Girona (360 km)

Prebudili smo se v mrzlo jutro – temperatura je bila celo pod ničlo, okoliški hribi pa so bili vsi pokriti s snežno odejo.

Naša zadnja postojanka je bila Girona, kamor smo zaradi počasnega tempa prispeli pozno popoldne. Prespali smo na brezplačnem postajališču za avtodome na obrobju mesta, ki je imel na voljo tudi brezplačno vodo in izpust za sivo in črno vodo (41.990106 / 2.801357). Postajališče se je nahajalo tik ob velikem otroškem igrišču, pravzaprav več njih, zato si za ta dan nismo postavljali nadaljnjih načrtov in najinemu najmlajšemu sopotniku raje privoščili igrala.

Dan 12: Girona

Postajališče za avtodome je od starega dela mesta oddaljen dobrih 30 minut peš in ker je bil na ta dan ravno praznik, smo se odločili, da naš kamper prestavimo na parkirišče bližje staremu delu mesta (41.988447 / 2.822419). Zaradi praznika je bilo parkirišče brezplačno in kot nalašč za raziskovanje.

Sprehodili smo se po mestnih ulicah, obiskali gotsko katedralo, cerkev Saint Narcis, se povzpeli na mestno obzidje in uživali v razgledih.

Preizkusili smo še otroška igrala, si privoščili kosilo in se po mestu potikali vse do večera, saj je bilo le-to še vedno okrašeno z lučkami. Tako smo Girono uspeli videti še v prazničnem sijaju. Žal smo za en dan ravno zamudili še božično-novoletni sejem, a nič zato. Girona je prekrasna. 

Noč smo ponovno preživeli na brezplačnem postajališču za avtodome.

Dan 13: Girona in pot domov (1.360km)

Girona je bila naša zadnja postojanka pred odhodom domov, zato smo se na ta dan že začeli vračati nazaj domov. Računali smo na še en postanek – tako kot za tja, tudi sedaj v okolici Nice, a smo na koncu kar v enem dahu uspeli pripeljati do doma.

Imeli smo tri daljše postanke za pripravo hrane, nato pa smo po 16ih urah uspešno prišli do doma. Tako da če imate dobro vozno kondicijo in vzdržljive otroke, navajene vožnje, se tudi do in iz Španije da priti v enem dnevu.

Prav to potovanje je bilo naše prvo potovanje z avtodomom in nad njim smo bili prav vsi trije navdušeni. Dobro smo krstili naš kamper in zna se zgoditi, da se zaradi vseh pozitivnih vtisov, ki jih je na nas pustila Španija, tja čez naslednje božično-novoletne praznike ponovno odpravimo.

Več praktičnih informacij in nasvetov za potovanje po Španiji z avtodomom pa tudi v našem vodiču tukaj.

*Vse naše namestitve smo našli v aplikaciji Park4night.