potovanja, sporazumevanje na potovanju,tuji jeziki, potovanja, popotniški blog

Slovenci smo znani kot zelo prilagodljiv narod in kot rezultat tega, smo precej dobri tudi v poznavanju tujih jezikov. Verjetno je to »prekletstvo« majhnih narodov, saj to, da bo nekdo na drugi strani našega planeta znal govoriti slovensko, je velikokrat zgolj iluzija. Morda je prav to tudi razlog, da nas nepoznavanje jezika države kamor potujemo niti ne gane tako močno, kot pa pripadnika kakšnega drugega, številčnejšega naroda.

Kljub temu pa si je verjetno vsak med nami vsaj enkrat zastavil vprašanje, kako se bomo v državi kamor potujemo, sploh sporazumevali. Če ne drugega, smo se to zagotovo vprašali na našem čisto prvem potovanju. Zase vem, da sem se pri svojih 16ih letih, ko sem odšla na svoje prvo samostojno potovanje brez staršev, o tem spraševala marsikatero noč, pred dejanskim odhodom. Znanje osnovno šolske angleščine in nemščine je sicer pomagalo, da nisem zganjala pretirane panike, a vendarle sem na pot odšla morda malce manj samozavestno, kot sicer.

A kot tolikokrat poprej se je strah izkazal za povsem nepotrebnega. Ko si enkrat vržen v bazen je pač treba plavati in globlji, kot le-ta bazen je, intenzivneje postane kriljenje z rokami. Precej podobna je situacija tudi pri sporazumevanju, saj “globje” kot gremo v državo, manj se razumemo z domačini in bolj pogosto je naše kriljenje z rokami.

potovanja, sporazumevanje na potovanju,tuji jeziki, potovanja, popotniški blog

Poznavanje osnovnih izrazov v jeziku domačinov, je ključ do njihovih vrat in srca

Vedno pravim in se tudi ravnam po tem, da se je dobro naučiti vsaj nekaj osnovnih izrazov v jeziku države, kamor potujem. Verjemite, že zgolj preprosta beseda hvala, prosim, dober dan, nasvidenje in štetje do deset, dela čudeže. Saj veste, tudi mi smo vedno znova prijetno presenečeni, ko se kakšen tujec potrudi in reče “hvala” ali nekaj podobnega kot “živjo”.

Naš trud v tujih državah še kako šteje – manj turistična kot je država, večja teža gre poznavanju njihovega jezika. Poznavanje njihovega jezika je namreč skrbno varovan ključ, ki odpira vrata v mnoge domove in srca ljudi. Z njim prebijemo nevidni zid, ki stoji med nami in na obraze domačinov privabimo nasmeške dobrodošlice in zaupanja.

Za vse, ki vas prav jezik ovira, da se ne podate na pot pa zgolj nasvet: večkrat ko boste odrinili na pot, manj bo takšnih skrbi, kot je nepoznavanje jezika. Sedaj si tudi sama rečem: »Ah, bo že… če ne drugače bom pa risala po tleh in se šla pantomimo!« Smeh in nepozabni spomini so pri tem brez dvoma zagotovljeni. 😉