potovanja, poceni potovanja, stil potovanja, kako potovati, potovanje, poceni potovanje

Vsi se staramo – temu pač enostavno ne moremo ubežati. Pravzaprav smo lahko celo veseli, da imamo možnost upihniti novo svečko na torti – navsezadnje je življenje in vsak nov dan najdragocenejše darilo.

Kot verjetno že veste, potujem že od ranega otroštva, a šele ko sem zakorakala v trideseta leta, so se moja potovanja malce spremenila. Verjetno ti 15 let intenzivnega popotništva vendarle pusti nekaj posledic. Spremembe si sicer ne štejem za slabše, nikakor ne, a dejstvo je, da so potovanja sedaj nekoliko drugačna od tistih pri dvajsetih.

Starost je kriva za spremembe v popotništvu

1. Prenočišča

Verjetno je največjo razliko opaziti pri prenočiščih. Nič več ni skupnih ležiš (z izjemo trekingov), kjer sem si delila posteljo z ostalimi popotniki, takšnimi in drugačnimi. Sedaj ko potujeva skupaj s Simonom, sva pač rada v sobici sama. Če je le možnost si poiščeva, vsaj na hiter pogled, čisto sobo s kopalnico. Ni večjega luksuza kot lastna WC školjka in svoj mir! Če sva na poti s svojim avtomobilom ali z najetim, pa kljub starosti še vedno uživava v divjem kampiranju. Je že nekaj na tem, da spanje pod milim nebom, sredi ničesar, doda piko na i k dodatni dogodivščini.

2. Hrana

Študentska leta so bila res pestra. Vsi prihranki so vedno šli za potovanja, pa še teh ni bilo ravno veliko. Če sem želela na potovanje, je to pomenilo popolnoma špartansko popotniško življenje. Temu primerna je bila tudi prehrana na poti. Ni bilo sicer tako hudo, da bi bila le ob kruhu in vodi (vsaj ne vedno), navsezadnje je kulinarika obiskane dežele, del potovanja. Povedano pošteno, pa nekih presežkov tudi ni ravno bilo. Čeprav še vedno paziva na najine stroške na poti, pa si vednarle lahko malce bolj mirne vesti privoščiva kakšen evro, dva ali tri več, za razvajanje najinih brbončic.

3. Letalske karte

Letalska karta še vedno predstavlja najin največji strošek, pa čeprav so bile deset let nazaj le-te veliko, veliko dražje kot danes. Največkrat se sicer še vedno za destinacijo odločiva zgolj zaradi poceni letalske karte – paziva pa le na to, da s samo potjo ne izgubljava nepotrebnega časa. Konec študentskega življenja pomeni namreč tudi omejen dopust in s tem število dni na poti, ki jih zagotovo ne želiva porabljati na letališčih.

4. Oblačila

Nikoli nisem dala nič na modo – pač nisem tak človek. Pred desetimi leti pa sem naokoli resnično hodila kot kakšen klatež. Za na pot sem si spakirala vedno zgolj odslužena oblačila – tista, ki so se ponesreči obarvala, se malce čudno skrčila ali pa so bila povsem razvlečena. Včasih sem bila kar sama svoj dizajner in iz odsluženih dolgih hlač naredila kratke – zgolj z uporabo škarij. Tudi danes se ne ukvarjam pretirano z oblekami, a so z menoj vsaj vedno stvari v pravi velikosti.

5. Javni prevoz / najem avtomobila

Ne vem ali so manjšo uporabo javnega prevoza prinesla leta, omejen dopust ali vedno več fotografske opreme in želja po neodvisnosti. Če na potovanje ne greva z lastnim avtomobilom, si zadnje čase v obiskani državi najraje najameva avto in jo prevoziva sama. Všeč nama je, da se lahko po mili volji ustavljava in to, da sva brez kakršnega koli urnika. Rentanje avtomobila je sicer dražje od uporabe javnega prevoza, ampak nama vse prednosti odtehtajo dodaten strošek, ki ga tako ali tako dobiva nazaj s spanjem na divje ali v kampih.

6. Izkušnje

Vsaka nova pot je nekako bolj domača, kar nama zagotovo dajejo izkušnje. Čeprav dežele še nisva obiskala, približno veva kaj lahko od nje pričakujeva. Ne ukvarjava se z vprašanji v smislu “kaj pa če…”, saj se vedno nekako znajdeva. Izkušnje zagotovo dvigujejo samozavest in s tem postajajo potovanja tudi veliko boljša ter bolj doživeta, saj se enostavno prepustiš toku, ki ti vedno prinese najlepša doživetja. Če pa že kaj gre narobe, se zaradi izkušenj znaš nekako pravilno obrniti in urediti stvari.

Te spremembe morda ne veljajo za vsakogar, a ko se pogovarjam z ostalimi popotniki mojih let in tistimi, ki so še kakšno desetletje ali dva starejši od mene, se vsi nekako strinjamo, da smo postali malce bolj “komot”. Kot kaže leta prinesejo svoje in če nam nekaj več udobja paše, ni prav nič narobe. Prepričana sem, da to udobje izvira tudi iz omejenega službenega dopusta, saj je potovanje tudi edini naš dopust iz katerega naj bi se vrnili spočiti. Konec koncev pa ni pomemben stil potovanja, ampak le-to, da potujemo radi in da se iz potovanj vračamo srečni ter polni novih, dragocenih spoznanj.

Opažate tudi vi kakšne spremembe pri popotniškem stilu in staranjem? So podobne najinim? Delite jih z nama!