Srbija – 6 najlepših razgledov, ki jih morate doživeti

Potovanje v Srbijo s Simonom načrtujeva že od kar se spomnim, a se nama država nekako vedno izmuzne iz rok. Še sama ne vem, zakaj se Srbija običajno znajde pri nas vedno samo kot tranzitna država, ko pa sva nad njo vsakič znova, četudi v kratkem času obiska, popolnoma navdušena.

Veliko je razlogov, zakaj naju tako vleče na potovanje v Srbijo in ne, to ni samo zaradi hrane in gostoljubnosti, ki smo ji vedno priča tam. Najina želja je predvsem raziskovanje podeželja, tamkajšnje pokrajine, se razvajati z razgledi, odročnimi potmi, osvojiti kakšen zanimiv gorski vrh in se podati po pohodniških poteh. Srbija se mi zdi namreč popolno potovanje za vse navdušence nad naravo in aktivno-adrenalinskimi doživetji.

Prav zato se bom v tem prispevku osredotočila na nekaj najlepših razglednih točk, ki nam jih Srbija ponuja in katere bi rada obiskala tudi sama. Po vsem kar sem uspela raziskati, lahko zagotovo trdim, da je Srbija pravi raj tudi za pohodnike in ljubitelje hribov.

Najlepše razgledne točke v Srbiji

Banjska stena – Narodni park Tara

Do ene najbolj znanih in lepih razglednih točk vodi makadamska cesta in dve pohodni poti. Za tiste, ki se odločimo razgledno točko na 1065 metrih nadmorske višine doseči peš, nas bo pot vodila skozi krajšo gozdno stezo. Z vrha bomo lahko občudovali slikovite razglede na jezero Perućac in kanjon reke Drine ter vse do Osata, področja v Bosni in Hercegovini.

Molitva – Uvac

Pohodniška pot nas skozi divjo pokrajino popelje do lesene ploščadi s prekrasnim razgledom na posebni naravni rezervat Uvac in Uvačko jezero. Razgled na slikovite meandre je res nekaj posebnega. Vrh Molitve se nahaja na 1247 metrov nadmorske višine od koder bomo lahko v stenah kanjona reke Uvac opazili naravni rezervat beloglavih jastrebov, ki nam bodo s preletavanjem naredili celotno doživetje še bolj posebno in nepozabno.

Kablar – Ovčarsko-kablarska soteska

Do vrha gore Kablar vodi pet različnih poti – krajša in težja nas popelje čez klife, medtem ko nas daljša vodi po malce lažji strani hriba. Ne glede nato, po kateri poti se bomo podali na vrh, bomo tam prav vsi lahko priča prekrasni sliki rečnih meandrov Zahodne Morave, ki vijuga med očarljivimi vzpetinami. V daljavi se ob lepem vremenu opazi tudi mesto Čačak.

Kozji kamen – Stara Planina

Razgledna točka Kozji kamen se nahaja na SV delu Srbije in je eden od vrhov gorovja Vidlič. Z nadmorske višine 1181 metrov lahko opazujemo čudovito pokrajino, ki jo krasi struga reke Visočica, ki se steka v Zavojsko jezero. V daljavi, za jezerom, lahko uzremo tudi najvišji vrh Stare Planine – Midžor in Babin Zub.

Ploce – Narodni park Djerdap

Do apnenčaste planine Ploče vodi 3,5 km dolga pot, ki se razteza nad kanjonom Mali Kazan. Že z razgledne točke na 355 metrov se nam odpre prekrasen razgled na reko Donavo in bazenčke Kazan. Ta del mnogi označijo kar za najlepši razgled na Donavo na celi poti. Poleg glavnega razgledišča, lahko drugačen pogled na reko Donavo najdemo še z dveh bližnjih razglednih točk, ki ju dosežemo skozi gozdnato pot.

Šiljak – vrh Rtnje

Hrib Rtnje najdemo na vzhodu Srbije, ki se dviguje iz planote in se zaključi s skoraj popolno apnenčasto piramido. Šiljak, najvišji vrh Rtnja, se dviga 1561 metrov nad morsko gladino in ga je mogoče doseči po dobro označenih poteh z več strani. Tistim, ki bi se morda nanj radi zavihteli pozimi, pa zgolj opozorilo, da vzpon ni primeren za začetnike, temveč zgolj za izkušene in dobro opremljene plezalce.

Vsaka zgoraj omenjena pokrajina je posebna na svoj način, ne glede nato ali bomo z nje opazovali sončni vzhod, zahod ali pa se bomo tam razvajali v opoldanskem soncu. Sama že komaj čakam, da se znajdem tam.

Nekaj namigov za bolj izkušene pohodnike / plezalce

Sama obožujem adrenalin, čeprav moram priznati, da me ob kakšni ferati kdaj kar malce zvije od višine. A ne glede nato, bi se z veseljem skušala podati na vsaj eno izmed tako imenovanih »jeklenih poti«, kjer je adrenalin zagotovljen.

Ferate v Srbiji, ki jih ne gre zamuditi

Gornjak – Gornjačka soteska – Petrovac na Mlavi

Ferata Gornjak se nahaja v Petrovcu na Mlavi, v soteski Gornjaška, na pobočju Mali Vukan. Iz Beograda je z avtom dosegljiva v uri in pol. Za vzpon v povprečju računajte tri ure. Via Ferrata Gornjak je fizično in psihično precej zahtevna, z nekaj precej dolgimi odseki. Za konec adrenalinskega vzpona pa se boste v bližini lahko nagradili s kopanjem v termah Ždrelo ter se okrepčali s Homeljskimi specialitetami.

Kablar – Ovčarsko kablarska soteska

Ta ferata v Srbiji nas popelje do jame Turčinovac na 560 metrih nadmorske višine. Jama se nahaja pod hribom Kablar, ki je s svojo podobo in nedostopnostjo vedno privabljala radovedne obiskovalce. Ferata je visoka 45 metrov, je vijugasta in skupaj dolga 60 metrov. Do končne točke vodi zavarovana lestev, kjer je nujno potrebna dodatna oprema (vrv, čelada in pas), kot tudi spremstvo izkušenih vodnikov. Celotno vodeno avanturo lahko zaključite z vožnjo s kajakom po Zahodni Moravi, kjer dan zaključite v čudoviti soseski.

Berim – jezero Gazivode Zubin Potok

25 kilometrov od Zubin Potoka, na skalah Berim, na hribu Mokra Gora, najdemo naslednjo zanimivo ferato. Da pridete do nje se z avtom podajte po cesti, ki vas od Zubin Potoka pelje čez jez Gazivode do vaške šole Kovače. Tam pot nadaljujte po makadamski cesti do Previja in nato Berima. To je najdaljša in najtežja ferata v Srbiji, a zato toliko bolj dih jemajoča. Začne se v kampu ob gorski stezi in je sestavljena iz več delov / sekcij.

Seveda, veliko je držav, kjer smo lahko očarani nad naravo, razgledi in divjino ter čudovitimi pohodniškimi potmi, a za marsikatero se je potrebno odpraviti nekoliko dlje, medtem ko nam Srbija praktično leži pred nogami.

Trenutna korona situacija vendarle ni bila samo slaba – pri nas bodo letos še kako v ospredju razni roadtripi in tako za letos med drugim načrtujemo tudi potovanje v Srbijo. Če bo vse po sreči, že z našim preurejenim kombijem. Komaj čakam, da si za Srbijo vzamemo nekoliko več časa in jo končno spoznamo še na drugačen način – stran od mestnega vrveža, obkroženi z naravo.

Blog prispevek je bil spisan s pomočjo in v sodelovanju s Srbsko turistično organizacijo.

*Avtor naslovne fotografije je Miloš Milenković