
Dolgo sem iskala besedo, ki bi najbolje opisala mesto Tbilisi, a mislim, da zanj ni bolj primerne kot to, da je mesto peklensko vroče. No, vsaj v času našega bivanja je temu tako.

V ospredju hamam (Tbilisi, Gruzija)

Tipične hiše v starem delu mesta (Tbilisi, Gruzija)
Že s prihodom smo doživljali šok. Ko smo se nad 2000 metrih kopali v sončnih žarkih in imeli 24 stopinj, nas je Tbilisi ob 16ih pozdravil z vrtoglavimi 39 stopinjami. Tudi dva dni kasneje ni bilo nič drugače – temperatura pa se še ob 19ih ni spustila pod 30 stopinj.

Stari del mesta (Tbilisi, Gruzija)
Če sva imela s Simonom polno planov, kako bomo cele dneve raziskovali stranske ulice mesta, nas je vse skupaj precej hitro minilo. Midva bi še nekako zdržala, a Ren švica kot nor, zato na plano pokukamo le dopoldne in zvečer pa še takrat nam je vroče.

Da bo Ren vedel, da je bil v Gruziji (Tbilisi, Gruzija)
Nima smisla zganjati mučeništva, če nam ga ni potrebno. Poleg tega pa vsem paše res tak na izi tempo.

Most miru (Tbilisi, Gruzija)

Stari del mesta je poln simpatičnih lokalov (Tbilisi, Gruzija)
Zjutraj se zbudimo, Renu pripraviva zajtrk, nato ga pojeva še sama (o ja, tukaj se razvajava – rezervirali smo si namreč nočitev skupaj z zajtrkom), gremo za kakšne tri ure naokoli, se zasidramo v sobo, kjer se igramo, počivamo, Ren odspi svoj popoldanski spanec in nato zopet smuknemo malo ven.

Mestna katedrala podnevi (Tbilisi, Gruzija)

Mestna katedrala ponoči
Tbilisi je sicer neka mešanica modernega in starega – čeprav v mestu še vedno prevladuje več starega. Tudi gneča zna biti ob prometnih konicah precej pereč problem. Malo naju je odbijalo tudi kar nekaj turističnih skupin, kar jasno kaže, da je Gruzija vedno bolj popularna turistična destinacija.

Pogled na Tbilisi (Tbilisi, Gruzija)

Pogled na tipično cerkvico (Tbilisi, Gruzija)
Sprehodili smo se po starem delu mesta, občudovali trdnjavo, mestno katedralo, stare cerkvice, ozke uličice kjer je vse polno tudi lokalov, kavarnic ter restavracij. Ogledovali smo si slikovite zgodovinske hiše, mogočne kopeli v smislu hamama, naredili selfi na mostu miru, se znašli v botaničnem vrtu, nakupili sadje in zelenjavo ter se počastili še z najboljšim jufka kebabom, ki sva ga s Simonom kadarkoli jedla.

Našla popolno pokrivalo zame (Tbilisi, Gruzija)

Moja fanta in gruzijske čepice (Tbilisi, Gruzija)
Sedaj pa zopet menjamo čiste rjuhe, topel tuš in prostorno sobico za naš avto, ki je kljub nečistoči poln ljubezni, radovednosti in želja po dogodivščinah, ki jih bomo zganjali najprej na severu Gruzije – čaka nas namreč znameniti Kazbegi.
Nina, čestitam in hvala za super prispevke. Spodbujajo k potovanjem!
Me pa zanima za Gruzijo: če greš z letalom in tam najameš avto – ali je GPS nekaj običajnega ali niti ne? Pri vas v avtu je delovalo oziroma kako ste se znašli?
Hvala in veliko dobrih poti še naprej!
Zdravo Alma,
hvala za komentar – me veseli, če komu zapisi pridejo prav in če morda koga z njimi navdušimo za določeno destinacijo. Kar se potovanja po Gruziji tiče in najema avtomobila – lahko sicer GPS najameš zraven, ampak je to običajno kar drado. Lahko ga načeloma vzameš svojega s sabo…ali pa si tam kupiš sim kartico za prenos podatkov in si lahko online z google mapsi…to sva midva kombinirala z GPSjem in tudi klasičnim zemljevidom, pa je šlo super čez. Najbolj ti GPS oz aplikacija pride prav v kakšnih mestih, sploh v Tbilisiju, ko je gneča na cesti, enosmerne itd.
Pa uživajte v Gruziji. 🙂
Nina