Znamenita obalna cesta The Great Ocean Road, Avstralija

Tisti, ki ste že bili v Avstraliji, ste sigurno obiskali znamenito obalno cesto The Great Ocean Road. Če jo slučajno niste, pa ste o njej zagotovo že velikokrat slišali. Navsezadnje velja The Great Ocean Road za eno TOP znamenitosti Avstralije, ki je po vrhu vsega označena še kot ena najlepših obalnih cest na svetu. Glede na to, da sva se na najinem potovanju zadrževala tudi v mestu Melbourne, je bilo skoraj da samoumevno, da bova to avstralsko znamenitost spoznala tudi midva. Melbourne namreč predstavlja eno izmed boljših izhodišč zanjo.

Cesta The Great Ocean Road je bila raziskana v sklopu dvodnevnega potovanja, ki sva ga opravila z agencijo Wildlife. Prvi dan smo spoznavali lepoto avstralske dediščine, kamor se uvršča the Great Ocean Road, drugi dan pa sva obiskala še narodni park Grampiens.

The Great Ocean Road je najbolj poznana zaradi razgledov, ki se veličastno vijejo pred nami. Vsak nov ovinek prinese nov, lepši razgled. Takšnih “vav” razgledov je na cesti, dolgi 243 kilometrov, veliko. Najbolj znana postojanka pa je zagotovo tudi ena od največkrat fotografiranih znamenitosti v Avstraliji. Če ste se kdaj zanimali za Avstralijo ste brez dvoma naleteli na ime Dvanajst Apostolov oziroma Twelve Apostles. Gre za kamnite osamelce, ki mogočno in elegantno stojijo v morju. Vanje butajo valovi, zaradi katerih so le-ti dobili svojo današnjo podobo. Sestava skal je namreč peščenjak in erozija vode je skozi tisočletja naredila svoje umetniško delo.

Pogled nanje je čudovit, magičen, mogočen… Kljub slabemu vremenu, ki sva ga bila deležna v času potovanja po tej znameniti obalni cesti, pa so morda sivi oblaki vse skupaj naredili še toliko bolj dramatično. Zagotovo pa sva zaradi dežja imela veliko manj radovednih obiskovalcev, kot sicer. Zanimivo pri vsem tem je, da pogled na skale pravzaprav razkriva, da jih sploh ni dvanajst in da so jim takšno ime dali zgolj zato, ker se to bolje sliši.

Cesto the Great Ocean Road so gradili vojaki, ki so se vrnili nazaj v Avstralijo iz bojev med prvo svetovno vojno. Zgradili so jo v spomin vsem padlim kolegom in je tako še dandanes le-ta največji vojaški spomenik na svetu. Cesta je bila zgrajena med leti 1919-1932.

Mnogo ljudi, ki se vozi po tej obalni cesti se ustavi izključno pri dvanajstih apostolih, a v kolikor ste na poti z najetim avtomobilom in vam čas dopušča, se zapeljite še do dveh dih jemajočih razgledov; Lord Ard Gorge in London Arch. Na srečo je najin voden ogled vseboval tudi ti dve postojanki.

Lord Ard Gorge je pravzaprav kraj, kamor sta se zatekla dva brodolomca, edina preživela, z razbitin ladje, ki je potovala iz Anglije do Melbourna. Ladja je namreč nasedla na čeri in je potonila. Čeprav ostankov ladje danes ne vidimo, pa je lepo, da je kraj zaznamovan z zgodbo, kar mnoge obiskovalce Avstralije še dodatno privabi k ogledu. Zgodba gor ali dol – čudovito je tukaj!

Zadnja postojanka, ki sva jo imela tekom najine vodene poti pa je bil še “Londonski lok” oziroma London Arch. Mnogim je bolj prepoznan pod njegovim starim imenom Londonski most (London Bridge), saj je vse do leta 1990 tukaj bilo mogoče videti nekakšne vrste naravni kamniti most z dvema lokoma. Januarja 1990 se je prvi lok zaradi erozije morja povsem zrušil. Dandanes je tako možno videti le še samostojno skalo z lokom, ki krasi prostrano avstralsko obalo.

Pot nas je vodila še skozi narodni park Great Otway, ki je poznan predvsem zaradi unikatnega ekosistema. Zaradi obilice padavin in rodovitne vulkanske prsti je tu nastal pravi deževni gozd. S sprehodom po njem lahko občudujemo mogočna evkaliptusova drevesa in starodavne praproti, ki so nekoč sobivale z dinozavri. Kljub temu, da je Avstralija tako ogromna dežela, je skoraj težko verjeti, da se praktično na tako majhnem področju države najde toliko raznolikosti v naravi in pokrajini.

Za piko na i poskrbi še kratka pavza ob reki Kennett. Področje je zanimivo predvsem zaradi velike verjetnosti, da bomo v krošnjah evkaliptusovih dreves, lahko videli koalo. Po bolečem vratu zaradi stalnega gledanja navzgor sva res da videla nekaj teh “medvedkov”, a žal kaj drugega kot njihove zadnjice nisva uspela prepoznati. Precej razočaranja je bilo zaradi tega iz moje strani, a tik pred koncem, sva bila za potrpežljivost in vztrajnost bogato nagrajena. Ne le, da sva videla koalo, videla sva pravega pozerja. Joj kako noro luštne so te živalce!!

Poleg koale pa sva imela še nekaj dodatne sreče – na ograji je veselo počival še ptič kookaburra. Le-tega sva oba videla prvič, saj je to avtohtona vrsta za Avstralijo in Novo Gvinejo. Kookaburra je bil izbran tudi za eno od treh uradnih maskot poletnih olimpijskih iger v Sydneyu, leta 2000.

Kljub dolgi vožnji je dan minil kot bi mignil in edina stvar, ki jo obžalujeva, je ta, da nisva po znameniti obalni cesti The Great Ocean Road potovala na lastno pest in z najetim avtomobilom. Zagotovo bi na vseh postojankah ostala veliko dlje časa, kot sicer. Sami lepi razgledi in dejstvo, ko si urnik postavljaš sam, je tisto, kar bi cel dan iz odličnega kljub dežju in mrazu naredilo preprosto popolnega.

The Great Ocean Road še v kratkem video posnetku